Nekateri pozabljajo na kakovost bivanja, zlasti ko nepravilno lovijo evropske cilje zmanjšanja rabe energije in povečanja energijske učinkovitosti. Tudi če bi delilniki omogočali pravilno delitev stroškov, ni dobro znižati rabe energije tako, da trpi kakovost bivanja. Stanovalec, ki zapre radiatorje in neha prezračevati, res zniža strošek ogrevanja, zato pa zelo poslabša kakovost bivanja: poveča se zračna vlaga, začne se pojavljati plesen in sčasoma se celotno stanovanje, skupaj z opremo in pohištvom, spremeni v vlažno plesnivo gmoto. Zadeve se še hitreje poslabšajo, če stanovalec vgradi energijsko učinkovita, tesna okna.
Energijske učinkovitosti stanovanja ne povečamo tako, da prenehamo ogrevati in prezračevati temveč z organizacijskimi ukrepi (prenehanje zapravljanja energije, pogosto kratkotrajno intenzivno prezračevanje, pravilna nastavitev ogrevalnega sistema) in z ukrepi v zmanjšanje toplotnih izgub (toplotna izolacija oboda, zamenjava oken, prezračevanje z vračanjem energije…).
Za stanovalce so pomembne tri stvari: kakovost bivanja, nizki stroški in prijaznost do okolja. Dobro, poceni, prijazno. Ta vrstni red.
