Tatovi časa
Pred nekaj dnevi mi je zmanjkala ura. Zjutraj, ko sem se zbudil, je ni bilo več. Res je, da sem dan pred tem bral vest o premiku kazalcev za eno uro naprej in o prehodu na poletni čas, sprašujem pa se, kdo ima to moč, da premika sonce. In medtem ko sem ubogal navodila in premikal kazalce na urah, sem spoznal, da imamo po domovih ogromno ur. V vsaki elektronski napravi je ura, nekatere pa so celo take, da jih ne moremo sami nastavljati, recimo ura dvotarifnega električnega števca. Ure so različne, od budilke, ki nas vsako jutro napoti novim delovnim uspehom naproti, do skritih, ki so v telefonih, TV aparatih, štedilnikih, fotoaparatih ali igračkah, redko katero še poganja vzmet ali utež. Vsaka ura ima drugačen način nastavitve. Zato ni čudno, da imajo urarji nekaj dni polne roke dela, tudi dober zaslužek.
Na začetku je bila šala
Benjamin Franklin je leta 1784 objavil v časopisu Journal of Paris naslednje besede: Zgodaj v posteljo in zgodaj iz nje, to naredi človeka zdravega, premožnega in modrega. Zaradi tega članka, v katerem je tudi izračunal možen prihranek voska za razsvetljavo, ga omenjajo kot avtorja premikanja kazalcev, čeprav je sam zapisal, da so se po teh načelih verjetno ravnali že v antiki. Glavni namen poletnega časa naj bi bila učinkovitejša raba dnevne svetlobe, pravijo zagovorniki. Vendar je že Franklin zapisal več učinkov: razen prihranka voska in prihodka od globe kršiteljev bi bilo manj požarov, povzročenih s svečami, ponoči pa bi bilo na ulicah manj ljudi in kriminala. Angleški gradbenik William Willett je dosti kasneje, leta 1907, v sestavku Zapravljanje dnevne svetlobe predlagal poletni čas, ki bi bil precej bolj blag, kot je sedaj sprejeta rešitev (vir Wikipedija). Predlagal je, da bi postopoma štiri aprilske nedelje ob 2. uri zjutraj pomaknili kazalce naprej za 20 minut, tako da bi bil poletni čas od maja do avgusta zamaknjen za 80 minut, septembra pa bi kazalce zopet postopoma pomikali nazaj, vsako nedeljo za 20 minut. Motnja bioritma bi bila manjša, skoraj neopazna. Pomembna je njegova argumentacija: prebivalci bi bili dalj časa na dnevni svetlobi, kar bi koristilo tako zdravju kot moči telesa in duha! Seveda je izračunal tudi možne finančne učinke zaradi prihranka energije za razsvetljavo, upošteval je elektriko, plin, olje in sveče. Čeprav se je precej trudil v Britanskem parlamentu, ni uspel, kar kaže, da ob sebi ni imel uspešnega lobista. Predlog za premik ure se je še nekajkrat neuspešno pojavil na raznih koncih sveta, dokler ga ni vojaški stroj uporabil za svoje orožje v vojni.
Premik ure kot vojaška strategija
Nemško cesarstvo je uvedlo poletni čas med prvo svetovno vojno, trajal je od leta 1916 do leta 1918. S tem so bili prvi, ki so začeli premikati urine kazalce. Vendar so ga po vojni, v času Weimarske republike, ukinili. Poletni čas so Nemci ponovno uvedli leta 1940, med drugo svetovno vojno, da bi prihranili energijo za vojno gospodarstvo. Nekaj let po porazu ga je Nemčija ponovno ukinila. Podobno je bilo v nekaterih drugih državah, v Rusiji so ga za kratek čas uvedli leta 1917. Tudi v Italiji, na Portugalskem, Norveškem in Švedskem je bilo več poizkusov, ko so za nekaj let uvedli in nato ukinili poletni čas. Vendar se je ideja krepila in širila, trenutno (leta 2011) uporabljajo poletni čas vse evropske države razen Islandije. Kako pa je v svetu? Precej držav je sprejelo idejo poletnega časa, poleg Evrope skoraj celotna Severna Amerika, Azija in Avstralija, tudi nekaj afriških držav. Pogled na zemljevid pa pove še nekaj: v večini držav (razen v Evropi in Severni Ameriki) so ga že ukinili. Vendar se vsaka država odloča po svoje. Rusija je prešla na poletni čas celo leto in ne bo več premikala kazalcev. Vse leto bo moskovski čas 4 ure pred GMT. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je povedal, da je premik ure povzročal stres in bolezni, saj je resnično motil človeški bioritem, to pa ni dobro za nežno slovansko dušo.
Kako pa v Sloveniji?
Poletni čas smo začeli uporabljati leta 1983. Prehod na poletni čas se je zgodil zadnjo nedeljo v marcu, vrnitev na standardni čas pa je bila prvo nedeljo v oktobru. Uradno so ga uvedli z namenom, da se delovne in šolske ure bolj prilegajo uram dnevne svetlobe, saj naj bi s tem dosegli prihranke pri rabi energije, dejansko pa je šlo za nasilno spremembo splošnih delovnih navad. Tisto leto so, hkrati z uvedbo poletnega časa, tudi spreminjali delovni čas v tovarnah, uradih, šolah in vrtcih, spreminjali vozne rede avtobusov in vlakov, zmeda je bila popolna. S tem je bil cilj dosežen, malo bolj smo se ukvarjali z nepomembnimi rečmi in manj časa smo imeli zase. Sedaj pa je malo drugače. Uro v Republiki Sloveniji premikamo zato, ker nam to narekuje Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa. Evropska komisija vsakih pet let v Uradnem listu Evropskih skupnosti predlaga časovni razpored z datumi začetka in prenehanja poletnega časa. Enotna ureditev na ravni Evropske unije naj bi bila pomembna za delovanje nekaterih sektorjev (transport, komunikacije, drugi industrijski sektorji) in za varčevanje z energijo.
Nasprotujemo!
Ne le v Rusiji, tudi pri nas se pojavljajo tehtni predlogi proti premikanju ure. Vlada RS je v lanskem letu obravnavala predlog o ukinitvi premikanja ure. Poletni čas, ki je bil uveden zato, da se je podaljšal čas svetlobe v popoldanskem času in skrajšal v dopoldanskem, kar naj bi koristilo zmanjšanju energije za razsvetljavo, naj ne bi imel zadostnih učinkov. Večina raziskav je celo ugotovila, da premik ure ne vpliva na manjšo porabo električne energije. Medtem pa premik ure celo povzroča dodatne stroške, saj je treba premakniti ure na vseh sistemih (električna energija, računalniki, telefoni, vozni redi v letalskem prometu …). Enotna ureditev na ravni EU je primerna samo na videz, saj v globalnem poslovnem okolju, kjer premik ure ni enoten, ne pripomore k boljšemu delovanju vseh sektorjev.
Prihranki energije? Slaba šala!
Ideja poletnega časa je, da bi bolje izkoriščali dnevno svetlobo, s čimer naj bi dosegli prihranke energije. Vendar pa so različne statistične analize, ki so jih opravile elektrodistribucijske družbe, pokazale, da ima sprememba ure na poletni čas le neznaten vpliv na porabo elektrike. Tako so sporočili celo z ministrstva za gospodarstvo, kot poročajo elektronski mediji. Obstajajo tudi resni argumenti proti poletnemu času. Eden takšnih je tudi neugoden vpliv takšnega početja na posameznikov bioritem. Telo se namreč po dolgi zimi začne privajati na svetla jutra, ko je treba vstati, nato pa smo ob jutrih za kratek čas spet pahnjeni v temo, ki spominja na zimsko jutranje mrtvilo. Vremensko občutljive osebe takšne spremembe začutijo bolj. Še več, ravno v času premika ure je zaznati velik porast depresij, samomorov in srčnih napadov. Prav tako pa nekatere domače in tuje raziskave nakazujejo na to, da poraba energije zaradi poletnega časa ni manjša. Verjetno vpliva premika ure ne poznamo dovolj iz vseh vidikov, zato ocenjujem, da je poletni čas le ena od nepotrebnih, če ne celo škodljivih stvari.
Vpliv na zdravje
Podobno piše farmacevtka Polonca Fiala iz Pomurskih lekarn, ki spremlja zdravstvene posledice uvedbe poletnega časa. Premikanje urnih kazalcev dokazano vpliva na naše zdravje. S premikom časa zmotimo svoj bioritem, zato so slabše počutje, utrujenost, slabše razpoloženje in nezbranost povsem pričakovani. Najmočnejši vpliv zaznajo občutljivejši ljudje, ženske in otroci, ki imajo vsak dan naporen urnik. Starejši moški niso tako zelo občutljivi, če je pri njih dnevni razpored opravil fleksibilen. Biološki ritmi so načini prilagoditve organizmov na ritme v okolju, ki so posledica vrtenja Zemlje okoli svoje osi in okoli sonca, menjave letnih časov, vpliva lune … Opazimo jih pri večini živih organizmov, imenujemo jih notranji in zunanji ritmi. Zunanji nastanejo kot neposredna posledica okoljskih dražljajev (svetloba, temperatura), medtem ko je za notranje ritme odgovorna notranja biološka ura. Najbolj znana biološka ritma pri človeku sta ritem spanja in bedenja ter ritem telesne temperature. Premikanje urnih kazalcev poseže v naše ravnovesje in zmoti biološki ritem, zato je pričakovano, da povzroča tudi težave. Kratkoročno se pojavlja slabo počutje, utrujenost in slabše razpoloženje. Te težave izzvenijo šele po nekaj dneh ali tednih, ko se telo privadi in vzpostavi nov ritem. Bolj zaskrbljujoče so resnejše zdravstvene težave, ki se pojavljajo predvsem ob prehodu na poletni čas. Dokazano je, da so v tistih dneh v porastu srčni infarkti (predvsem prve tri dni po prehodu), stres se poveča, težave s pomanjkanjem spanja pa s seboj potegnejo mnogo drugih nevšečnosti. Našemu biološkemu ritmu bi najbolj odgovarjalo, če bi ves čas živeli po naravnem, zimskem času. Naj bo poldne, ko je sonce v zenitu, ob dvanajsti uri.
Čas za ukinitev
Upravičeno ali ne, urine kazalce premikamo tudi v Sloveniji, zato se moramo temu preprosto podrediti. Odrasli se lažje prilagajamo prisilni menjavi bioritma. Kaj pa otroci, kaj pa živali? Pa horoskopi, ali še veljajo? Premik ure, ki sledi sto let staremu eksperimentu, ni več primeren za naš čas in bivanjske navade. Prihranki energije niso dokazani. Predlagajmo Evropski komisiji, naj ga ukine. Ali za to potrebujemo evropski referendum? Brezplačne neodvisne strokovne nasvete o varčevanju in učinkoviti rabi energije raje poiščite pri neodvisnem energetskem svetovalcu. Dobili boste uporabne nasvete in ne demagoško filozofijo, ki sloni na 227 let starem hudomušnem članku.
Dodatek 2019:
Razveseljiva novica: evropski referendum je bil uspešen. Avgusta 2018 je svoje mnenje v posvetovalnem vprašalniku izrazilo več kot 4,6 milijona ljudi oziroma 0,89 odstotka prebivalstva EU, kar je največ doslej pri kateremkoli posvetovanju Komisije. Udeležba v Sloveniji je bila 0,73-odstotna. Več kot 80 odstotkov državljanov se je izreklo proti premiku ure.
Marca 2019 je pristojni odbor Evropskega parlamenta v Bruslju sprejel predlog, da bi v Evropski uniji premikanje ure ukinili leta 2021, države članice pa se bodo lahko same odločile za zimski ali poletni čas. Za ukinitev premikanja ure leta 2021 je glasovalo 23 članov parlamentarnega odbora za turizem in promet, 11 jih je bilo proti, nihče pa ni bil vzdržan.
Zanimivo, uporabljata se besedni zvezi “premik ure” in “premik časa”. Kdor je pikolovsko natančen, ugotovi, da ni treba premakniti ure pač pa urine kazalce. Prav tako ne gre za premik časa temveč za spremembo izhodišča merjenja časa. Neverjetno, že pri tako enostavni zadevi se krešejo mnenja strokovnjakov in laikov.
Dodatek 2021
Naj bo celo leto zimski ali letni čas? Izkušnje iz Rusije so bogate, poletni čas se ni obnesel. Maja 2013 je Genadij Oniščenko, ki je bil vodja Rospotrebnadzor, poročal o negativnem vplivu celoletnega poletnega časa na zdravje Rusov. Takrat je Vladimir Putin pregovoril rusko dumo, da je potrdila trajni zimski čas. Očitno je imel ustrezen argument. Konec dober, vse dobro.
Evropska unija pa je kot kmečka nevesta. Ne more so odločiti. Jean Claud Juncker, takratni predsednik evropske komisije, je zagotovil, da bo spoštoval voljo državljanov o ukinitvi premikanja ure. Seveda se ni zgodilo nič. Nekaj časa so bruseljski birokrati še godrnjali, da potrebujejo prehodni čas za ureditev časa, potem pa je vse zvodenelo. Menda se sedaj birokrati izgovarjajo tudi na covid, saj se ne morejo ukvarjati z nevidnimi virusu in nevidnim časom hkrati.
Pri nas so na delu uspešni manipulatorji množic. Zasejejo majhno zrno sovraštva in uživajo, ko se razraste v kaos. Manipulatorji znajo predstaviti dve opciji, ki razdelita Slovence na dva nasprotna tabora. Vedno. Maske, cepljenje, omejitev gibanja, jedrska energija, povečanje pokojnine, IR paneli … poleg zimzelenih političnih tem. Leta 2018 je bila uspešna manipulacija: naj bo celo leto zimski ali poletni čas? Zmagoviti so bili argumenti za celoletni poletni čas: poleti je daljši dan, boljše vreme, brstijo poletne romance, ni treba kidati snega, naj ostane poletni čas celo leto. Nekaj podobnega je opisal Fran Milčinski v zgodbi Dve poletji in ena zima. Pa vendar, zakaj ne bi imeli celo leto zimski čas, ki je naraven? Čez Podtrebnje, skoraj na sredini Slovenije, poteka 15. poldnevnik. Tam je opoldne sonce točno v zenitu. Ne verjamete? Pojdite pogledat, ni daleč.
Manipulatorji množic znajo presenetiti. Tudi tako apolitično temo, kot je merjenje časa, znajo uporabiti za razkol med državljani. Ne verjamete? Preberite Hojsova pavza in premislite.Ne, to ni humoreska, je politična kritika, voda na mlin zagovornikom teorije zarot in nasprotnikom ukrepov za zaščito pred okužbo, ki izkorišča zmedo s premikanjem ure. Resno upam, da se bo kmalu uresničila volja evropskih volivcev po ukinitvi premikanja ure, potem bo tudi Hojsova pavza izgubila svoj razdiralni naboj.
Mimogrede, veste, zakaj imajo v Španiji od leta 1940 dalje srednjeevropski čas, enak kot v Nemčiji? Zaradi naklonjenosti španskega diktatorja Francesca Franca nacistični Nemčiji. Diktatorji so se zamenjali, naklonjenost pa je ostala.
Opomba:
Po članku, ki je bil objavljen v prilogi časopisa Večer, Kvadrati/374/ 4. aprila 2011 in občasne spremembe do marca 2021
