Zveza ekološkig gibanj je na Vlado R Slovenije, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za zunanje zadeve, Državnemu zboru R Slovenije, Državnemu svetu R Slovenije in medijem poslalo sporočilo Jedrski (ne)sporazum: Najprej odločitev, nato zaveze!
Sporočilo je bil odgovor na predlog sporazuma, ki se je znašel na mizi oziroma, po njegovih besedah, v predalu državnega sekretarja za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade, ki ga je julija letos poslal na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, v pregled.
Po umiku referenduma o JEK-u 2 septembra 2024 je letnica 2028 postala splošno sprejeti časovni okvir, znotraj katerega naj bi se opravil resen razmislek o energetski prihodnosti Slovenije. Do takrat naj bi bile ovrednoteni možnosti JEK ali OVE, potrjeni na referendumu. Šele po odločeni izbira scenarija, ki bi dala dejanski strateški okvir za projekt, se usmeri vse aktivnosti v izbrani scenarij.
Takrat, po letu 2028, naj bi se državljani o največjem infrastrukturnem projektu v zgodovini izrekli na referendumu, sledila bi končna odločitev o tem, ali bomo gradili še eno veliko jedrsko elektrarno in kdo jo bo gradil. Da se izgradnja nove elektrarne, če bi se zanjo odločili, ne bi preveč zavlekla, glavni vlagatelj Gen energija nadaljuje priprave. Med drugim je naročil študije tehnične izvedljivosti na izbrani lokaciji v Krškem in jih javnosti predstavil na začetku septembra. Mimo družbenega dogovora. Mimo pravil. Kot da je država izgubila kompas.
Vsebina spornega sporazuma
MMC je 14. 12. 2025 objavil članek »Osnutek medvladnega sporazuma razkriva naklonjenost ameriškemu dobavitelju za JEK 2«, ki razkriva jedrske namere vlade.
Osnova slovenske energetske strategije, določena v »Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN)«, je izbira med dvema razvojnima scenarijema: JEDRSKI ali OBNOVLJIVI. Slovenija te strateške odločitve še ni sprejela.
Za Zvezo ekoloških gibanj Slovenije -ZEG (NVO ima status društva v javnem interesu po ZVO) je nesprejemljivo, da Vlada pripravlja osnutke medvladnih sporazumov, ki ne le spodbujajo jedrsko opcijo, ampak favorizirajo dobavitelja za projekt JEK2. Mar se saga »osebni interesi, obljube, zagotovila«, ki jih je skrivaj podpisala prejšnja vlada decembra 2020 v Vašingtonu (Memorandum o razumevanju v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem) nadaljuje z drugimi političnimi odločevalci?
V jedrski stroki je predvidljivost vnaprej za 40 let ključna. A prav v primeru JEK2 so vsa dejanja države v nasprotju s to logiko. Osnutek medvladnega sporazuma ZDA-Slovenija razkriva globoko naklonjenost ameriškemu dobavitelju (Westinghouse) in jasno definira sodelovanje pri projektiranju, gradnji in zagonu novega reaktorja na lokaciji Krško z zmogljivostjo najmanj 1000 MW.
To je kršitev uradne državne strategije:
- Preskakovanje strateške odločitve: Dokler NEPN ne določi, katera smer (jedrska ali obnovljiva) bo izbrana, in dokler državljani ne odločijo na referendumu (okvirno do 2028), so vsi akti, ki vodijo v konkretne priprave na JEK 2, predčasni odmik od dogovorjenega procesa.
- Vnaprejšnja izbira dobavitelja: Medtem ko državni sekretar zatrjuje, da se vodijo “enakovredni razgovori” z dobavitelji (ZDA, Francija), osnutek sporazuma ZDA-Slovenija v četrtem členu navaja, da bo Slovenija “razmislila o izbiri ameriškega jedrskega reaktorja” na podlagi “doslej pozitivnih izkušenj”. Sporazum gre še dlje: predvideva ustanovitev Skupnega odbora za pripravo poročila o konceptu in izvedbi (CER), ki bi določilo tudi izbiro tehnologije za “projekt”.
- Izogibanje konkurenčnosti in zakonodaje: Še posebej sporna je določba, ki predvideva, da si bo Slovenija “prizadevala pridobiti oprostitev ali soglasje Evropske komisije,” da pri financiranju in izbiri dobavitelja ne bi bilo treba opraviti postopkov odprtega trga. Kot opozarja MOPE, bi to pomenilo kršitev slovenske in evropske zakonodaje ter dolgoročne posledice za stroške projekta.
ZEG pozdravlja odločno stališče Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), da je osnutek sporazuma “konceptualno trenutno ni sprejemljiv”.
MOPE pravilno opozarja, da bi:
- podpis medvladnega sporazuma neposredno vplival na konkurenco in bi bil v nasprotju s pravili javnega naročanja.
- dokument imel težo mednarodne pogodbe, katere ratifikacija je v pristojnosti Državnega zbora, ne Vlade ali posameznega sekretarja.
- podpis sporazuma “nesmiselno” razvrednotil dosedanje postopke Gen energije, ki si prizadeva za dobra pogajalska izhodišča z vključevanjem različnih dobaviteljev.
ZEG opozarja, da dejanja, kot so priprave na JEK 2 mimo strateške odločitve, energetsko dovoljenje za JEK2, vsiljeno in prezgodnje umeščanje v prostor, predlog za podpis Sporazuma in podobno predstavljajo odmik od transparentnega in strokovnega odločanja.
Jedrska energetika je predvidljivost. Za hitenje s tovrstnimi sporazumi ni tehnične nujnosti. Takšno delovanje je zgolj politično vodenje države v vnaprej določeno smer, pri čemer se zaobide parlamentarno odločanje in javna razprava.
Zahtevamo: Vlada naj ustavi postopke za podpis medvladnega sporazuma in vse aktivnosti okoli izgradnje JEK2, dokler ne bo v skladu z NEPN-om izbran končni energetski scenarij, potrjen na referendumu, in dokler ne bo zagotovljena polna transparentnost in konkurenčnost postopka.
Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG, 15. 12. 2025
Uspeh okoljske stroke in NVO
Vlada ne bo podpisala medvladnega sporazuma z ZDA na področju jedrske energije.
»Iz Kabineta predsednika vlade so po javnem razkritju osnutka dokumenta sporočili, da vlada v trenutnem mandatu medvladnega sporazuma z ZDA ne bo podpisala. Kot so pojasnili, je osnovno vodilo vlade varovanje odprte konkurence, zato ne bodo sprejemali obveznosti, ki bi vnaprej favorizirale posameznega ponudnika tehnologije za projekt JEK2.«
To izjavo je KPV podal le tri dni po tem, ko je MMC RTV SLO razkril vsebino osnutka (15. 12. 2025), in le dan po tem, ko so NVO (ZEG in drugi) na vlado naslovili ostra protestna pisma. Čeprav KPV v svojem odgovoru NVO-jev neposredno ne omenja, je časovno zaporedje jasen dokaz, da je bil umik reakcija na njihov pritisk in javno razpravo, ki se je razplamtela.
Vlada je prisluhnila pozivu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter NVP, med katerimi je bila tudi ZEG, ter napovedala, da v tem mandatu sporazuma ne bo podpisala.
Glede na trenutno dogajanje so bili glavni mediji, ki so objavili napoved podpisa in odklonitev podpisa:
1. MMC RTV Slovenija (rtvslo.si)
MMC je sredi decembra 2025 opravil najglobljo analizo. MMC je ključen, ker je razkritje vsebine sporazuma na njihovem portalu dejansko sprožilo plaz kritik. Protestno pismo ZEG ni niti omenil.
2. STA (Slovenska tiskovna agencija)
ZEG je svoj protestni dopis naslovil neposredno na STA, ki ga je (menda) razposlala vsem slovenskim uredništvom. Kot običajno ni bilo nikjer objavljneo.
3. 24ur.com (POP TV)
Najbolj obiskan slovenski portal je protest ZEG prezrl, pričakovano.
Zakaj je bila objava v javnosti usodna za sporazum?
Glavni razlog, da je vlada odstopila od namere, je bil tajming. Protest ZEG je prišel v javnost preden je vlada uspela dokument potrditi na seji. Ker so nevladniki dokument javno označili za »lobistično pogodbo«, se vlada ni mogla več sklicevati na to, da gre le za »tehnično sodelovanje«.
Vlada se je ustrašila, da bi podpis sporazuma v trenutku, ko se ljudje sprašujejo o smiselnosti porabe 150 milijonov evrov za študije, povzročil množične ulične proteste ali popoln padec podpore energetski politiki.
Voščilo za NVO, civilne iniciative in strokovno javnost
VIDNOST CIVILNE DRUŽBE: PRIMER JEDRSKEGA SPORAZUMA Z ZDA
Odmaknjeno od javnosti je državni sekretar za nacionalni jedrski program poslal osnutek jedrskega sporazuma z ZDA na MOPE. Mope je pozval predsednika vlade, da se ta sporazum ne podpiše, kot je poročal MMC.
Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) je vladi, ministrstvom in medijem takoj po objavi osnutka sporazuma poslala uradno obvestilo za javnost, v katerem je nasprotovala podpisu jedrskega sporazuma z ZDA in zahtevala:
- predhodno politično odločitev o jedrski prihodnosti,
- transparentno razpravo,
- spoštovanje demokratičnih postopkov.
Nekaj dni kasneje je vlada sporočila, da sporazuma ne bo podpisala.
Medijski vidik:
- Osrednji mediji (npr. RTV Slovenija) odločitve niso povezali z aktivnostmi NVO.
- Civilna družba v poročanju ni omenjena, čeprav je javno in dokumentirano reagirala.
To odpira sistemsko vprašanje:
Kako se v Sloveniji prepoznava, beleži in priznava vpliv NVO na strateške politične odločitve – zlasti na področjih, kot je jedrska energija?
Želim, da se v letu 2026 povežemo pri nejedrskih aktivnostih. S sodelovanjem je večja verjetnost, da uspemo. Predlagam, da sodelujemo na FB skupini NEJEDRSKA SKUPNOST in drugod. Da smo vidni in povezani.
