Izpostavljeno Jedrska energija Varovanje okolja

URSJV in prelaganje odgovornosti jedrske varnosti

trije dobri možje

Živimo v obdobju, ko se nam zdi jedrska varnost samoumevna. Ko je prelaganje odgovornosti jedrske varnosti na tri dobre može edina rešitev. Pravljična bitja nas bodo obranila pred jedrskimi Frankensteini, ki so že zdavnaj zapisali svoje in naše duše hudiču.

Jedrska manipulacija ni tako nedolžna, kot nam sugerirajo tisti, ki bi nas morali varovati. Ob razpadu jeder atomov, ki jih jedrci umetno pospešujejo pri nadzorovanih jedrskih reakcijah, nastaja koristna toplota. To je njihov leitmotiv.

O radioaktivnih odpadkih, ki spremljajo jedrske reakcije, jedrci molčijo, predrzni pa jih imenujejo “dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem“. Ne, nikjer na svetu še ni rešeno varno hranjenje jedrskih odpadkov. Jedrska varnost? Lahko zaupamo v pravilnost izračunov, v poznavanje jedrskih procesov, v stanje tehnike … Pa lahko tudi zaupamo v ljudi, ki vse to vodijo in s tem manipulirajo? Jedrske nesreče se dogajajo zaradi človeških slabosti, napuha, pohlepa in sebičnosti.

Ne razumem, zakaj družba tolerira kopičenje jedrskih odpadkov, vsi ostali odpadki pa jo motijo. Če pogledamo blato iz čistilnih naprav, je res moteče? Mar bi ga kopičili ob vpadnicah v naselja z upanjem, da bo prišel alkimist, ki zna delati zlato iz dreka! Pardon, ta pikra pripomba ni na mestu, preskočite jo.

Na jedrsko varnost najbolj vpliva človeški faktor. Šele ko bodo človeške vrline zamenjale slabosti, bo jedrska energija varna. Platon je Državi prepoznal štiri kardinalne vrline:

  • Razumnost
  • Pogum
  • Zmernost
  • Pravičnost

Ko bo človeštvo krenilo k vrlinam, bo zmanjšalo rabo energije in obremenjevanje okolja ter odpravilo antropogene vzroke klimatskih sprememb.

Tedenski pregled novic Naš Stik

Tudi letos se je Uprava za jedrsko varnost sestala z nevladnimi organizacijami. Je bil to zgolj sestanek zaradi sestanka, nova kljukica na seznamu to-do, prelaganje odgovornosti jedrske varnosti ali iskrena želja po demokratizaciji družbe? Naj presodi vsak sam, iz zapisanega in videnega.

Objavljen je članek URSJV se je sestala z nevladnimi organizacijami. Če povezava ne dela, nadaljuj branje na te strani.

URSJV se je sestala z nevladnimi organizacijami

Datum: 26. 11. 2020 Besedilo: Vladimir Habjan

Tudi letos se je Uprava za jedrsko varnost sestala z nevladnimi organizacijami.

URSJV se je sestala z nevladnimi organizacijami

Letošnje srečanje je potekalo dne 25. novembra 2020, tokrat zaradi epidemije covid-19 v obliki video konference. Srečanja sta se udeležili dve nevladni organizaciji, Zveza ekoloških gibanj Slovenije – ZEG (Karel Lipič in Matjaž Valenčič) ter društvo Focus (Lidija Živčič). Direktor Uprave Igor Sirc je navzočim predstavnikom nevladnih organizacij uvodoma izrekel dobrodošlico ter na kratko pojasnil, na kakšen način Uprava izvaja vse svoje ključne naloge in pristojnosti v času epidemije. V nadaljevanju so predstavniki nevladnih organizacij dobili priložnost za odprto izmenjavo vprašanj, mnenj in pogledov na področjih, ki so za njih najbolj relevantna.

Tako je razprava tekla predvsem o projektu suhega skladišča izrabljenega goriva, projektu podaljšanja obratovalne dobe Nuklearne elektrarno Krško in postopkih, ki omogočajo podaljšanje, varnostnem dogodku v Nuklearni elektrarni Krško med lanskim remontom, zamudah in trenutnem statusu programa nadgradnje varnosti elektrarne, morebitnih širitvah Letališča Cerklje in nevarnostih, ki jih le-to predstavlja za elektrarno, o hrvaških zavezah glede radioaktivnih odpadkov iz elektrarne, poročanju Uprave za jedrsko varnost javnosti glede varnostno pomembnih vprašanj, o boljših možnostih enakopravnega sodelovanja nevladnih organizacij v javnih razpravah za bodoče jedrske projekte ter o problematiki financiranja nekaterih nevladnih organizacij.

Predstavniki Uprave za jedrsko varnost so na vsa vprašanja in izpostavljene dileme podali odgovore ali svoje poglede in se strinjali, da je odprt in konstruktiven dialog na področju jedrske in sevalne varnosti zaželen in ga je potrebno negovati, v okviru dialoga pa je potrebno vključiti tako širšo kot lokalno javnost, ki jo zastopajo tudi nevladne organizacije s tega področja.

L’art pour l’art

SSKJ sporoča:

larpurlartízem -zma m (ī) nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju // umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem

Poti razvoja

Kaže, da gremo od larpurlartizma preko esteticizma do dekadence. Zlasti na področju jedrske varnosti.

Poglejmo, kaj pomenijo izrazi. Dekadenca je umetnostna smer, ki pomeni propadanje. Pri esteticizmu gre za pojmovanje, ki šteje umetnost za najvišjo vrednoto in najvišjo obliko človeške ustvarjalnosti. Larpurlartizem enostavno pomeni, da gre za umetnost zaradi umetnosti oziroma da je umetnost namenjena sama sebi.

Če verjamemo, da pregovor:  vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije pomeni: “človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči” smo obsojeni na jedrsko nesrečo, če tega prej ne onemogočimo. Zavedati se moramo, da sta na svetu dve vrsti jedrskih elektrarn: prve so potencialno nevarne, druge pa so varno, trajno ustavljene. Ker pa se jedrci sebično oklepajo tvegane jedrske energije, gre celotna družba v dekadenco, propad.

https://vanjabajt.tk/vbt/wp-content/uploads/IMG_0406.jpg

Kultura dialoga

Sestanek URSJV/NVO je minil skladno s pričakovanji. Kot na Soški fronti. Obe strani sta se vkopali v svoja prepričanja. Kultura dialoga še ni prerasla v dialog kultur. Vendar ostaja upanje, da bodo nekoč nevladniki znatno vplivali na spremembe v družbi, na odpravo jedrske nevarnosti, na upoštevanje obveznega načela previdnosti, na demokratične procese …

Objavljena novica v reviji Naš stik o sestanku URSJV/NVO je točna. Pa vendar, zapisane besede so kot dvorezni meči. Drugačen poudarek, dinamika in melodika, ki dopolnjujejo vsebino povedanega, se v zapisu izgubijo. Le kdo je napisal: “… hudoben sovražnik je neusmiljeno in srdito streljal na naša letala, ki so mirno spuščala bombe na njegove vasi …” Kako bi šele obsojali hudobnega sovražnika, če bi bilo vse skupaj povedano z dramaturško spretnostjo?

Retorika je vse! JFK je dejal: “Ne sprašuj, kaj lahko stori zate tvoja država, vprašaj se, kaj lahko za državo storiš ti.” To je znan in priznan citat ameriškega predsednika, demokrata, ki si je znal kupiti popularnost. Vsi so mu ploskali, ga hvalili, še danes slovi kot priljubljen predsednik. Ampak, če odmislim naboj retorike, razumem njegovo izjavo zgolj kot opomin državljanom, da morajo delati in plačevati davke.

Je pri nas podobno na področju jedrske varnosti? Bo ostalo pri vljudnostih pogovorih, pecivu na mizi in nepodprtih obljubah o jedrski varnosti?

Odgovori URSJV na vprašanja ZEG so javni.

Prvi del vprašanj/odgovorov

elektronski sestanek NVO-URSJV, vprašanja podčrtana

V1: Verodostojnost URSJV:

Javnosti in nevladnim organizacijam dajeURSJVnetočne in zavajajoče podatke, hkrati pa dopusti, da netočni in zavajajoči podatki pridejo v vladna gradiva in dopusti, da se na podlagi netočnih in zavajajočih podatkov sprejmejo neprimerne odločitve. Kaj bo URSJV naredil, da bo povečal svoj ugled in verodostojnost ter kaj lahko NVO naredijo, da se bo povečala jedrska varnost?

k V1: Pozivamo na točno in popolno obveščanje. Gospod Sirc, direktor URSJV je na sestanku URSJV-NVO dne 3.12.2019 povedal: Bazen IJG je skoraj poln, vendar še ni poln, se bliža rok, ko bo poln. Naslednji remont 2021 bo še možno skladiščiti, remont 2023 pa bo problematičen. Je trditev točna? URSJV ne bo kredibilna organizacija, če bo zavajala NVO. V bazenu IJG je dovolj prostora za redno delovanje do leta 2023!   Zavajanje v Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16–25)  Razpoložljivo število mest IG predvidoma zadošča za skladiščenje IG do leta 2018. Ni res, ne do leta 2018, temveč do leta 2023! URSJV ne bo kredibilna, če bo dopuščala zavajajoče podatke v resoluciji in drugih vladnih gradivih. V bazenu IJG je dovolj prostora za redno delovanje do leta 2023! Vir: Program razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. 2004: stran 3, izhodišča in omejitve a.) V letu 2000 je NEK v sklopu projekta modernizacije izvedel modifikacije elektrarne in zamenjavo uparjalnikov. Moč elektrarne je bila povečana na 676 MWe. Stari uparjalniki so bili po zamenjavi uskladiščeni v začasnem skladišču. NEK je prav tako izvedla tudi projekt adaptacije bazena za izrabljeno gorivo (Spent fuel pit reracking), s katerim je zagotovila zadostne zmogljivosti bazena za izrabljeno gorivo do leta 2023. Leta 2001 je bil vgrajen nov izmenjevalec toplote, stari izmenjevalec pa je bil začasno uskladiščen v zgradbi za dekontaminacijo. Z modernizacijo NEK načrtuje podaljšanje gorivnega cikla z 12 na 18 mesecev. b)Trenutno je v bazenu za izrabljeno gorivo v NEK 1694 lokacij za gorivne elemente. Ob koncu leta 2002 je bilo zasedenih 663 lokacij, od tega 603 s popolnoma izrabljenimi elementi, 59 pa z delno zgorelimi elementi, ki se še lahko uporabijo. Do konca leta 2023 bo ob predvidenem podaljšanju gorivnega cikla in povečanju moči nastalo 1.531±20 izrabljenih gorivnih elementov oziroma okoli 620 ton kovinskega urana. Številka 1.531±20 je vsota vseh gorivnih elementov po 33. ciklu leta 2023. Bazen je dovolj velik! Suho skladišče IG naj bi bilo cenejše in varnejše (ni treba paziti, da so gorivni elementi zaliti).  Zato se načrtuje suho skladišče. Iz povedanega sledi, da ni prostorske stiske v bazenu za redno, 40 letno obratovanje, čeprav URSJV in Resolucija ReNPRRO16–25 trdijo drugače! Suho skladišče bi gradili zaradi cenejšega in varnejšega skladiščenja. Je suho skladiščenje res cenejše in varnejše? Zakaj je predimenzionirano?
URSJV: Suho skladišče za izrabljeno gorivo (v nadaljevanju SFDS) je pomembna in potrebna varnostna nadgradnja skladiščenja IG v NEK, kar dokazuje tudi analiza glede zmanjšanja tveganja zaradi ravnanja z IG. Kapaciteta SFDS zadošča za vso izrabljeno gorivo iz NEK do l. 2023 in dodatno še za IG, ki bi nastalo pri morebitnem podaljšanju obratovanja NEK do 2043.  Kapacitete so namenjene tudi skladiščenju VRAO, ki bodo nastali ob razgradnji NEK. Do prve kampanje prenosa IG iz bazena v SFDS (predvideno konec 2022 oziroma 2023) bo do takrat nastalo IG varno hranjeno v bazenu za IJG. Gradnjo novega suhega skladišča za IG v NEK je nedvomno pomembna izboljšava, kar je pokazala tudi nesreča v Fukušimi. Bazen za IG potrebuje aktivne komponente za odvajanje zaostale toplote, kar vedno zahteva električno energijo. SFDS pa omogoča popolnoma pasiven sistem hlajenja. Prav tako zagotavlja višjo varnost glede na zunanje dejavnike tveganja (npr. potres, poplava, padec letala,…). URSJV je v svojih projektnih pogojih zahtevala, da je SFDS zgrajen za maksimalni vršni pospešek 0,6 g, kar predstavlja potres s povratno dobo 10.000 let. NEK pa bo gradil SFDS s še bolj konzervativnimi projektnimi osnovami, to je za potres z maksimalnim vršnim pospeškom 0,78 g oziroma 2,1 g za zabojnike.

V2: Je podaljšanje obratovanja po letu 2023 že potrjeno?

Kaj so pogoji za podaljšanje in kdaj bo opravljen pregled?

K V2: Slovenian Approach to Strategy and Planning for High Level Waste and Spent Fuel Deep Geological Disposal     5.1Spent Fuel Inventory Future spent fuel inventory in the country was assessed until the end of the extended lifetime of the Krško NPP (until 2043). It is expected that the number of spent fuel assemblies will total to 2282 fuel assemblies (or 927 tonnes heavy metal). The uncertainty is estimated to be ± 20 assemblies (NPP Krško) [13]. The responsibility for spent fuel management from Krško NPP is shared between Republic of Slovenia and Republic of Croatia according to Bilateral Agreement [21].   Opomba: ob podaljšanem delovanju bo leta 2043 približno 2.282 gorivnih gorivnih elementov. Je podaljšanje že potrjeno?   Če bo podaljšano obratovanje, v bazenu ne bo dovolj prostora za IJG. Ali je treba na suho skladišče IJG gledati kot na dodatni prostor zaradi podaljšanja obratovanja za 20 let? Je treba suho skladišče IJG obravnavati enotno kot podaljšano delovanje, presoja vplivov na okolje in okoljevarstveno soglasje?   NEK načrtuje investicije, kot da bo podaljšanje obratovanja zgolj formalnost. Še več, v oddaji Ugriznimo znanost 20. nov. 2020 je bila pod naslovom Male jedrske elektrarne podano razmišljanje, da bodo podaljševali delovanje NEK v neskončnost! Andrej Kavčič (NEK) pravi (3:40), da se da dobo obratovanja podaljševati, kar kažejo tehnološke in ekonomske študije. Osnova je varnostni pregled na 10 let, ocena pa je, da bo obratovala vsaj do leta 2043. Iz povedanega sledi, da načrtujejo delovanje NEK tudi po letu 2043!?!   Slovenski pregovor: vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije razlaga SSKJ: človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči.
URSJV: Podaljšanje obratovalne dobe NEK še ni potrjeno. Poteka postopek presoje vplivov na okolje in čezmejna presoja projekta, v katerem sodeluje tudi URSJV kot eden od mnenjedajalcev, zlasti pa ima v postopku možnost sodelovati javnost in sosednje države. Za nadaljnje obratovanje mora NEK pridobiti okoljevarstveno soglasje. Poleg tega mora NEK uspešno prestati občasni varnostni pregled (PSR), ki se je pričel letos in bo zaključen leta 2023. Oba postopka, ki bosta potekala neodvisno, morata dokazati, da lahko NEK varno obratuje še naprej. V okviru pridobivanja okoljevarstvenega soglasja se bo presojalo nadaljnje obratovanje 20 let, v postopku PSR pa nadaljnje obratovanje 10 let. V okoljevarstvenem postopku, ki ga vodi ARSO, URSJV sodeluje kot mnenjedajalec, PSR postopek pa vodi URSJV. Pri okoljevarstvenem postopku se pogledajo vsi vidiki (poleg izpustov in vpliva na sevalno varnosti, še drugi vplivi na okolje, kot so hrup, vpliv na kulturno dediščino, vpliv na biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, materialne dobrine, krajino, ipd.), pri PSR pa poglobljeno vsi vidiki sevalne in jedrske varnosti. SFDS bo sicer omogočil tudi nadaljnje obratovanje NEK, vendar to ni ključni vidik. Kot že rečeno, predstavlja zlasti veliko (postfukušimsko) varnostno izboljšavo.

V3: Kako URSJ gleda na jedrske igre, ki se jih igrajo v NEK?

Mislimo na tekmovanje jedrskih iger v izvajanju rednih zahtevnih remontov, na račun jedrske varnosti.

k V3: Upravljanje jedrskega objekta ni športna panoga, pri kateri zmaga najhitrejši. To je treba povedati upravi. Varnost ne bi smela biti zapostavljena na račun dobička.   NEK, letno poročilo 2019 “Med dosežki, po katerih si bomo še posebej zapomnili poslovno leto, ki mu namenjamo to poročilo, je gotovo zahteven remont, ki je bil opravljen v izjemnih 28 dneh. Remont 2019 je bil celo najkrajši, odkar elektrarna obratuje v 18-mesečnem gorivnem ciklusu.” Pod te beseda sta se podpisala Stane Rožman, predsednik uprave NEK in Saša Medaković, član uprave NEK. Seveda sta prikrila jedrski dogodek s stopnjo 1 po INES lestvici.      
URSJV se strinja, da krajšanje remonta ni cilj varnega obratovanja. URSJV redno bdi nad načrtovanjem in izvajanjem remontov z namenom, da se zagotovi, da sta jedrska in sevalna varnost, kljub optimizaciji na prvem mestu. URSJV inšpekcija je prisotna na lokaciji NEK tekom celotnega remonta, kjer spremlja in nadzoruje potek remonta ter bdi nad izvajanjem najpomembnejših aktivnosti. Dogodek v remontu 2019 je prikazal pomanjkljivosti v procesiranju delovnih nalogov, operativnih postopkih NEK, neodvisnega preverjanja delovnih nalogov (ki je tudi povezano s časovnim pritiskom). Zaznanih je bilo nekaj primerov slabe varnostne kulture, zaznani pa so bili tudi primeri dobre varnostne kulture (URSJV redno spremlja in ocenjuje stopnjo varnostne kulture v NEK). Dogodek ni imel posledic za ljudi ali okolje. Napake se dogajajo, temu je namenjen sistem obrambe v globino, ki zagotovi, da dogodki ne povzročijo posledic. Zelo pomembno pri dogodkih je učenje iz napak – po vsakem dogodku (tudi najmanj pomembnih) se mora narediti analiza in določiti popravljalne ukrepe, da se dogodek ne ponovi in da dejansko poveča jedrsko varnost.

V4: Usposabljanje delavcev, ki sodelujejo z jedrsko elektrarno, je pomanjkljivo, kar je povzročilo jedrski dogodek INES1 v letu 2019.

Kako bo URSJV povečal jedrsko varnost pri rednem obratovanju NEK in pri izvajanju remontov?

K V4: Zamolčani jedrski dogodki kažejo, da obratovanje jedrske elektrarne ni tako varno, kot nam jedrci in URSJV prikazujejo. Poročilo o varnosti pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v RS v letu 2019 https://podatki.gov.si/dataset/741e8bc6-201b-4752-a723-5d8d20b0b3f7/resource/5c97295f-73e8-45c2-8fe5-53fcdd33f4f3/download/razirjenolp2019.pdf Med zadnjo menjavo goriva, oktobra 2019, NEK ni zagotavljala obratovanja v skladu z odobrenimi obratovalnimi pogoji in omejitvami, saj zaprtost penetracije zadrževalnega hrama ni bila zagotovljena od 05. 10. 2019 od 17:20 ure do 07. 10. 2019 do 14:22 ure, hkrati pa so v tem obdobju potekale priprave na iznos goriva ter sam iznos goriva v bazen z izrabljenim gorivom. Poleg tega NEK po prepoznavi problema nezatesnjene penetracije ni zaustavila iznosa goriva, ampak je izvedla nadomestno osamitev. Ta dogodek je NEK zamolčala, čeprav je uvrščen v stopnjo 1 po INES lestvici. URSJV navaja, da je vzrokov za ta dogodek več, in sicer: neustrezno procesiranje delovnih nalogov, pomanjkljiv sistem pregleda in nadzora nad delovnimi nalogi, nesledenje zahtevam obratovalnih pogojev in omejitev, neustrezni interni postopki itd. Skratka, malomarnost!  
URSJV: Ni tako enostavno in predvsem ne gre za malomarnost. Načrtovanje delovnih nalogov je kompleksen proces. Vanj je vključenih več ljudi iz različnih delovnih enot. Podprto je z računalniškimi programi, postopki, usposabljanji, medsebojnim preverjanjem. Vsak remont se obdela preko 5000 delovnih nalogov. Pri tem dogodku je prišlo do napake enega od pripravljavcev delovnih nalogov, ki pa ni bila pravočasno zaznana kljub neodvisnem preverjanju. Zaradi te napake je prišlo do izvajanja del na določenih dveh ventilih, na katerih se dela ne bi smela izvajati hkrati. Drugi del dogodka je neizvajanje akcije določene z obratovalnimi pogoji in omejitvami. NEK vsa dela izvaja skrbno in skladno s postopki, ki morajo biti usklajeni z obratovalnimi pogoji in omejitvami. V tem primeru je odkrita diskrepanca postopka z obratovalnimi pogoji in omejitvami. Na obeh ugotovljenih segmentih je bil kot rečeno izdelan akcijski načrt s popravljalnimi ukrepi, ki bodo v bodoče preprečevali ponovitve tovrstnih dogodkov.

V5: Podrejenost URSJV dobičku NEK na račun varnosti odpira dve vprašanji: strokovnost in neodvisnost

Ali je URSJV povsem nestrokovna in z odločbo predpiše nepotrebne in neizvedljive ukrepe ali je URSJV podrejena poslovnemu rezultatu NEK in diktatu lastnika hrvaške polovice? Kaj naj naredijo NVO na tem področju, da bo URSJV postal zanesljiv regulator jedrske energije in da se bo povečala jedrska varnost v Sloveniji?

k V5: vir https://zaensvet.si/jedrska-varnost-po-domace-osnutek/ Solastnika zanemarjata vprašanje jedrske varnosti, saj se ne moreta sporazumeti o dokončanju vseh varnostnih ukrepov, ki jih je zaradi nesreče v Fukušimi zahtevala državna uprava za jedrsko varnost. Z odločbo predpisane ukrepe bi morala NEK izpeljati do leta 2016, pa še danes, leta 2020, niso vsi narejeni.   Očitno je URSJV popustil pred diktatom jedrskih lobijev, česar v Poročilu niti ne skriva, saj jedrsko tveganje imenuje »izziv« (Poročilo 2019, stran 5). (Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov ostaja izziv, kako bo NEK obratovala, ko bodo zapolnjene skladiščne zmogljivosti za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališča pa še ne bo.)
URSJV: Program nadgradnje varnosti (PNV) je bil zastavljen zelo ambiciozno. Hkrati ni dovolj upošteval spremembe zakonodaje na področju javnih naročil, s katerim so se postopki nabave opreme in izvajanja sprememb v NEK močno podaljšali (večina podprojektov iz PNV je zamujala zaradi dolgotrajnih procesov izvedbe projektov, nekateri za leto ali več, npr. SFDS). PNV predstavlja približno 10 večjih varnostnih nadgradenj, ali podprojektov (s še več deset manjšimi podpornimi projekti). Prva faza PNV je bila izvedena v 2013. Trenutno se končuje druga faza in prav tako gre proti koncu tretja faza skupaj s SFDS. URSJV vidi izvedbo PNV kot velik prispevek k varnosti NEK, četudi nekaj let kasneje. Tveganje za težko poškodbo sredice se bo z izvedbo PNV zmanjšalo za cca. faktor 4.

V6: Kakšen je kompleksen pogled URSJV na jedrsko varnost, ne le za civilno rabo?

V bližini NEK je vojaško letališče, ki potencialno ogroža jedrsko varnost.

K V6: Stališče NEK (Suho skladiščenje IG opredelitev NEK do pripomb in navedb ZEG z dne 15. in 16. 10. 2020) je: Glede odločitve Vlade RS, da bo načrtovano civilno potniško letališče (ob vojaškem) v Cerkljah v velikosti Brnika ali Maribora, se NEK ne more opredeliti, saj to ni v njegovi pristojnosti in tudi ni predmet integralnega postopka.   Vsekakor pa mora URSJV gledati kompleksno, saj podaljšanje obratovanja JE ter kopičenje jedrskih odpadkov na lokaciji povečujejo jedrsko tveganje, tudi načrtovano civilno potniško letališče v Cerkljah povečuje jedrsko tveganje, hkrati pa obstoječe vojaško letališče že predstavlja jedrsko tveganje. Spomniti moramo, da je Slovenija aktivna članica NATO, da ima NATO jedrsko oborožitev in da NATO uporablja tudi izstrelke z osiromašenim uranom. Pred leti so Slovenijo preletavala NATO letala, ki so nosila izstrelke z osiromašenim uranom, eno od teh letal je 16. februarja 1994 strmoglavilo v Portorožu.
URSJV se zaveda, da gre za kritične objekte. Vzpostavljene so povezave med ključnimi akterji tako, da sta URSJV in NEK v najkrajšem možnem času obveščeni o morebitnih skrenitvah letal, da lahko operaterji NEK primerno ukrepajo. Na lokaciji NEK velja cona prepovedi letenja, ki bistveno vpliva na zmanjšanje ogroženosti. Tudi, če bi se v prihodnosti morebiti povečal promet na Letališču Cerklje, bo cona prepovedi ostala nedotaknjena. Upoštevana je tudi v vseh procedurah letenja, ki veljajo za to in druga letališča v Sloveniji. Poleg tega je bližina letališča in možnost padca letala na NEK upoštevana tudi v vseh projektih nadgradnje tako, da je padec velikega komercialnega ali vojaškega letala zahtevana v projektnih osnovah vseh PNV izboljšav, tudi SFDS. Na samo širitev letališča URSJV nima odločevalskega vpliva. Po zadnjih nam znanih informacijah naj se število operacij na Letališču Cerklje ne bi drastično povečalo v prihodnosti. Kljub temu dogajanje na letališču redno spremljamo in tudi sodelujemo v vseh zadevah, ki se tičejo razvoja letališča in vpliva na NEK.

V7: Kdaj bo Hrvaška odpeljala svojo polovico NSRAO, IG ter VRAO?

Kakšno je stališče URSJV, če bo Hrvaška to kršila? Kako bo ob morebitni kršitvi ogrožena jedrska varnost? Sodeluje URSJV pri morebitnem dogovoru o kršitvi tega zakona?

k V7: Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK)   Povezava, Člen 10  (6) Lokacija NE Krško se lahko uporablja za začasno skladiščenje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva do konca življenjske dobe. (7) Če se pogodbenici do konca redne življenjske dobe ne dogovorita o skupni rešitvi odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, se obvezujeta, da bosta najkasneje v dveh letih po tem roku končali s prevzemom in odvozom radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z lokacije NE Krško, in to vsaka polovico. Nadaljnje prevzemanje in odvažanje bo potekalo skladno s programom odlaganja RAO in IJG ter programom razgradnje, najmanj pa vsakih pet let, če z odobrenimi programi ni drugače določeno.   Opomba: Hrvaška mora dve leti po redni življenjski dobi (2023 + 2 = 2025) končati s prevzemom in odvozom svoje polovice radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva z lokacije NE Krško. Kakšno je stališče URSJV, če bo Hrvaška to kršila?   Opomba: »Redna življenjska doba« NEK je 40 let do leta 2023. (člen 5 točka 2 tega zakona). (2) Pogodbenici soglašata, da bo družba razpoložljivo moč in proizvedeno električno energijo dobavljala družbenikoma, vsakemu polovico, in sicer do konca redne življenjske dobe jedrske elektrarne leta 2023 oziroma do konca njene podaljšane življenjske dobe, če bo odobrena (v nadaljnjem besedilu: življenjska doba). Je podaljšana življenjska doba že odobrena? Ne glede na to morajo Hrvati najkasneje v roku 2 let po koncu redne življenjske dobe odpeljati svoj del odpadkov in IJG. Je sprejet kakšen tajen dogovor o kršitvi tega zakona?  
URSJV: Imamo meddržavno pogodbo, ki ureja deljenje odpadkov. Po pogodbi naj bi nizko in srednje RAO vsaka država prevzela do leta 2025. Slovenija mora zagotoviti, da izpolni svojo pogodbeno obveznost. Samo tako se lahko potem uporabijo mehanizmi ob kršenju pogodbe druge članice pogodbe. Državi sta se dogovorili, da SFDS predstavlja začasno skupno rešitev za visoko RAO (vključujoč IG) do leta 2043. Obe državi morata nadaljevati z iskanjem svojih dolgoročnih rešitev.

V8: Kaj je dejanski namen Suhega skladišča IG?

Projektirana je zgradba za suho skladiščenje izrabljenega goriva (DSB) z zmogljivostjo 2600 gorivnih elementov, kar je občutno predimenzionirano za varnostno nadgradnjo, hkrati pa NEK piše, da bodo v tem skladišču shranili tudi VRAO. Kdo izsiljuje in kdo popušča? Je sprememba namembnosti suhega skladišča odobrena s strani URSJV? Je predvideno, da Hrvati sploh ne bodo odpeljali svoje polovice IG in VRAO? Zakaj obratovalna doba suhega skladišča 100 let?

k V8: Projekt IBE, predstavitev Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), št. NEKDSB-B056/250, revizija C, marec 2020, izdelal IBE, d.d., Hajdrihova ulica 4, 1001 Ljubljana Objekt za suho skladiščenje izrabljenega goriva IG v območju NEK V suhem skladišču se predvideva postavitev 70 zabojnikov (PVO). Vodilna mapa: 3.3.1  Zahteve za suho skladiščenje Osnovne zahteve za suho skladiščenje izrabljenega goriva, ki jih določa specifikacija SP-ES5104 so naslednje: Potrebno je zagotoviti zgradbo za suho skladiščenje izrabljenega goriva (DSB) z zmogljivostjo 2600 gorivnih elementov.Izrabljeno gorivo bo pred premestitvijo v suho skladišče vsaj pet let skladiščeno v obstoječem bazenu za izrabljeno gorivo, ki bo delovalo še vsaj pet let po končni zaustavitvi NEK v letu 2043.Izrabljeno gorivo bo iz bazena premeščeno v suho skladišče v štirih kampanjah: Kampanja III, 2038, približno 444 gorivnih elementov; in Kampanja IV, 2048, ostali gorivni elementi.Izrabljeno gorivo, ki bo pripravljeno na skladiščenje mora ustrezati tudi zahtevam transporta oziroma odvoza goriva iz lokacije NEK v sedmih letih po pripravi na skladiščenje. Sestavni del projekta je tudi opredelitev ustreznega transportnega zabojnika.Komponente skladiščnega sistema bodo projektirane na življenjsko dobo 100 let.Po sedmih letih skladiščenja IG v zgradbi za suho skladišče bodo vsebniki MPC 37 lahko odpeljani z lokacije v Krškem v transportnem zabojniku HI STAR 190.   Opomba MV: glede na kapaciteto 2.600 gorivnih elementov (za obratovanje 60 let: It is expected that the number of spent fuel assemblies will total to 2282 fuel assemblies (or 927 tonnes heavy metal). The uncertainty is estimated to be ± 20 ) je projektirana kapaciteta občutno večja od potreb slovenske polovice in tudi občutno večja od skupnih potreb (SI + HR). IJG po letu 2043 (2.282 ± 20 gorivnih el.) SI+HR red.+ pod. obrat. IJG po letu 2023 (do 1.700 gorivnih el.) SI+HR redno obratovanjeIJG po letu 2023 (1/2, to je 850 gorivnih el.) SI delež redno ob.IJG po letu 2043 (1/2, to je 1.150 gorivnih el.). SI redno + pod. ob.Ne smemo pozabiti, da ostaja še vedno možnost mokrega skladiščenja (1.709 gorivnih elementov) Opombe: suho skladišče IJG je dimenzionirano tako, kot da je namenjeno trajnemu skladiščenju celotnega IJG, ki bi nastalo v 60-letni dobi in skladiščenju dela IJG v JEK2. Skupna kapaciteta v bazenu in suhem skladišču bo 4.300 gorivnih elementov! Vprašanje: kdo bo plačal izgradnjo suhega skladišča IJG: Slovenija v celoti ali Slovenija in Hrvaška vsaka do polovice? Hrvaška tega ne potrebuje, če bo odpeljala svoje VRAO in IJG. Ali pač? Mar Hrvati ne bodo odpeljali? Zakaj bo suho skladišče projektirano za življenjsko dobo 100 let? Mar ne bodo pred tem rokom odpeljali IJG in ga varno spravili? Zakaj ne bodo hrvaških vsebnikov odpeljali takoj, ampak bodo čakali najmanj 7 let?
Vloga za gradbeno dovoljenje »suho skladišče NEK«    
URSJV: Kot je že omenjeno v odgovoru na prvo vprašanje, SFDS predstavlja pomembno varnostno nadgradnjo, ki bo omogočala varnejše hranjenje IG zlasti zaradi pasivne zasnove skladišča, pa tudi zaradi strožjih zahtev glede zunanjih nevarnosti za skladišče (potres, poplava, padec letala). Glede kapacitete SFDS je v projektu predviden prostor za maksimalno 2600 gorivnih elementov (polno skladišče) oziroma 70 zabojnikov, kar je več, kot bo IG ob koncu življenjske dobe NEK. Prostor je predviden tudi za morebitno podaljšanje življenjske dobe NEK do 2043. V skladišču je predvidena tudi hramba VRAO nastalega ob razgradnji NEK. V skladu z mednarodnimi (IAEA) standardi so dodatno zagotovljene še rezervne kapacitete za morebiten pregled, vzdrževalna dela in sanacijska dela ob izrednih dogodkih, kar projekt tudi upošteva. URSJV je l. 2019 izdala pozitivno mnenje za projekt NEKDSB-B-056/250, IBE Ljubljana, november 2018. V obrazložitvi mnenja je glede skladiščenja IG zapisano, da »Izgradnja suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo omogoča varno shranjevanje izrabljenega jedrskega goriva do 100 let (projektna življenjska doba skladišča), popolno pasivno delovanje in dovolj prostora za shranjevanje vseh izrabljenih gorivnih elementov, to je cca. 2300 izrabljenih gorivnih elementov, ki bodo predvidoma nastali do konca podaljšanega obratovanja NEK leta 2043«. Naj poudarimo tudi, da je treba za shranjevanje RAO odpadkov ali IG iz drugih objektov v SFDS predhodno pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Predvidena projektna življenjske doba SFDS je 100 let, kar je predpostavljeno tudi v analizah. V postopku pridobivanja dovoljenj so bili predloženi tudi dokumenti, ki to dokazujejo. Obratovanje SFDS pa bo, vsakih 10 let, z uspešno izvedenim občasnim varnostni pregledom (PSR) podaljšano za nadaljnjih 10 let.  

V9: Je sprememba namembnosti suhega skladišča odobrena s strani URSJV?

NEK trdi, da bodo v skladišču IG shranili tudi vse VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji elektrarne in za IG iz podaljšanega obratovanja NEK. Je sprememba namembnosti suhega skladišča odobrena s strani URSJV, saj je suho skladišče predstavljeno zgolj kot varnostna nadgradnja? Je predvideno, da Hrvati sploh ne bodo odpeljali svoje polovice IG in VRAO? Zakaj obratovalna doba suhega skladišča 100 let? Je suho skladišče IG primerno in dovoljeno tudi za hrambo VRAO?

K V9: Vir: Opredelitev investitorja NEK, dopis ing.dov-338.20, 3515-25/2020, 30.10.2020   Stran 5, zapisana trditev, 5. odstavek: Kapaciteta suhega skladišča je načrtovana za vse obstoječe IG, ki je v bazenu IG oz. tisti, ki bo nastalo vključno do leta 2023, za vse VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji elektrarne in za IG iz podaljšanega obratovanja NEK.   Je suho skladišče IG primerno in dovoljeno za hrambo vse VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji elektrarne in za IG iz podaljšanega obratovanja NEK?   V istem dopisu stran 8 navaja NEK, da bo IG v zabojnikih, zabojniki pa tako pritrjeni, da se ne bodo prevrnili niti pri maksimalnem potresu 1,2 g.   Na strani 18 navaja, da bodo zabojniki HI-STORM FW, ki so lahko celotno poplavljeni.   O tehnologiji skladiščenja VRAO v projektni dokumentaciji niti v dopisu NEK ni niti besede. Kakšna je predvidena tehnologija hrambe VRAO v suhem skladišču IG? Je nameravano skladiščenje VRAO kjer koli obravnavano in dovoljeno?
URSJV: V 3. reviziji »Programa razgradnje za Nuklearno elektrarno Krško«, ki je bil potrjen v letošnjem letu je predvideno, da se bodo v suhem skladišču izrabljenega goriva skladiščili tudi posamezni deli iz reaktorske posode kot so: kontrolne palice, nevtronski viri, središčna instrumentarija, kanali za gorivo,…. Vsi ti materiali so glede na to, da so bili izpostavljeni visokemu nevtronskemu fluksu aktivirani in visoko kontaminirani in se obravnavajo kot visoko radioaktivni odpadki, čeprav po sami definiciji[1] ne dosegajo meril za visoko radioaktivne odpadke, saj ne sproščajo toliko toplote, da bi jo bilo potrebno odvajati in aktivnosti tega materiala so bistveno nižje kot izrabljenega goriva. Ta material se bo odložil skupaj z IG v odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov v Sloveniji ali Hrvaški ali v tretji državi. VRAO, ki bodo nastali pri razgradnji NEK so primerni za hranjenje v SFDS, to je predvideno tudi v projektu. V projektu in analizah je predpostavljeno 100 letno projektno obratovanje skladišča. URSJV je v postopku izdaje mnenja dodatno zahtevala potrditev oz. dokazila glede primernosti materialov za 100 letno projektno življenjsko dobo ter zahtevala podroben program spremljanja staranja, ki je v postopku odobravanja.

V10: Kakšno je stališče URSJV na neskladje v projektih?

Suho skladišče IG je projektirano za večjo zmogljivost kot dovoljeno, za večje potresne obremenitve kot je sposobnost opreme, za skladiščenje VRAO (kar ni bil predmet dovoljenj) …   

k V10: V projektni dokumentaciji IBE je predvidena oprema FHB, zasnovana za spektre odziva prostega polja in tal za 0,6 g. V dopisu ing.dov-338.20. je str. 8 zapisan upoštevan maksimalni pospešek 0,78 g.   Je izbrana neustrezna oprema ali investitor zavaja z navajanjem potresne odpornosti?   V Mnenju 3510-2/2018/17 z dne 17.1.2019 je URSJV podal pozitivno mnenje za skladiščenje cca 2300 IG, ki bi nastali do leta 2043. V nasprotju s tem je projektirana zgradba za suho skladiščenje izrabljenega goriva (DSB) z zmogljivostjo 2600 gorivnih elementov. So ta odstopanja dopustna? Kaj je razlog za ta odstopanja? Kaj nam investitor prikriva? Kje so še odstopanja, ki jih je URSJV zanesljivo ugotovila?  
URSJV: glej odgovore pod 1, 8 in 9

[1] 4. člen Pravilnika o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom (Uradni list RS, št. 49/06 in 76/17 – ZVISJV-1)…… visoko radioaktivni odpadki (v nadaljnjem besedilu: VRAO), ki vsebujejo radionuklide, katerih razpad sprošča toliko toplote, da jo je potrebno upoštevati pri ravnanju z njimi;

Drugi del vprašanj/odgovorov

Pripombe h konceptu suhega skladišča rabljenega goriva pri NEK:

Frank von Hippel v knjigi Plutonium (Springer, 2019) v zaključkih o suhem skladišču (str. 116) ugotavlja, da obstajajo sledeče tvegane situacije v zvezi s suhim skladiščem izrabljenega jedrskega goriva, ki povsod po svetu čaka na izgradnjo primernih globokih geoloških odlagališč.
K njegovi analizi je treba dodati, da bo to začasno odloženo gorivo dejansko »čakalo na Godota«, ki nikoli ne pride. To je jasno tudi v Krškem, ker tri krat predimenzionirano suho skladišče pomeni, da njegovi konstrukterji graditelji dobro vejo, da morajo narediti čim več prostora za ‘začasno’ odlaganje izrabljernega goriva, ker bodo tja odložili pred svojim odhodom v grob vse izrabljeno gorivo, tudi hrvaško. Tu gre samo za neokusno komedijo z javnostjo, ki v znatnem delu še verjame, da ‘strokovnjaki’ vedo in imajo resnične rešitve za končno varno odlaganje izrabljenega jedrskega goriva. Pošten človek si misli, saj če bi bilo drugače, bi bili vsaj toliko pošteni, da bi javnosti to povedali. Niti slučajno. Nekaj mesecev po zaustavitvi jedrske elektrarne bi ostali brez svoje krasne mesečne plače. In kot vselej do zdaj, bi bila Hrvaška prva, ki bi zaprla finančni tok, tako kot se je to zgodilo pri RUŽV.
Von Hippel izpostavlja:
1.   Nevarnosti med transportom.
2.   Nevarnost terorizma
3.   Nevarnost vladnega omahovanja glede ureditve ustreznega monitoringa in ureditve sil za hitro posredovanje, da bi preprečile napadalcem, da sprožijo ogenj v skladišču rabljenega jedrskega goriva.
4.   Tu še moramo dodati nevarnost potresa in poplave Save, glede na specifično pozicijo območja NEK.
Ta pregled pokaže, da teh nevarnosti NEK že glede na dosedanjo prakso ne more odpraviti oz. zanesljivo preprečiti. Že Republika Hrvaška ne bo, kot večkrat do sedaj, ne bo sodelovala in finančno prispevala k zanesljivi varnosti. Za to ima tudi pravne razloge, sa je vsa odgovornost glede delovanja NEK in povezanih objektov na strani Slovenije, kjer objekti stojijo. Toliko po mednarodnem pravu. Vendar so akterji v NEK obsedeni s svojo osebno finančno prihodnostjo, ki je odvisna od tega, kdaj bo nastopil trenutek ustavitve elektrarne. Pa tudi javnosti želijo dokazati, da so vselej imeli prav, ko so proti vsem argumentom in pomislekom vztrajali, da se NEK zgradi in da se ne ustavi.
 
Ad. 1. Pot transporta iz mokrega bazena v suho skladišče ne bo dolga, ker NEK in jedrski lobby nista uspela razpršiti jedrskih objektov po celotni Sloveniji, kot sta prvotno načrtovala. To bodo jedrski lobisti zdaj prikazovali kot varnostno prednost, čeprav je eden njihovih največjih porazov. Vsekakor bi morala Slovenija, tudi zaradi primerne časovnice, zahtevati takojšen odvoz hrvaške polovice odpadkov na ozemlje Republike Hrvaške. Toda vodstvo NEK-a in njihovi lobisti, ki zasedajo vsa vodilna mesta v visoki jedrski administraciji, sploh ne zastopajo interesov Slovenije, ampak jim izrecno in nenehno škodujejo. Hrvaška stran to razume in se s Slovenijo kot nemočno žrtvijo slovenskega jedrskega lobbyja igra in uveljavlja vse mogoče in nemogoče finančne in okoljevarstvene koristi.
 
Odgovor URSJV:
Obratovanje suhega skladišča izrabljenega goriva na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško je opredelila meddržavna komisija za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe [1]BHRNEK na 10. seji, ki je bila julija 2015. Meddržavna komisija je odločila, da je gradnja suhega skladišča na lokaciji NE Krško do konca obratovanja NEK (2043) del skupne rešitve odlaganja izrabljenega goriva v skladu s sedmo točko 10. člena meddržavne pogodbe BHRNEK. Po letu 2043 se morata državi ponovno dogovoriti o nadaljnjem ravnanju z IG, ki bo skladiščeno v suhem skladišču na lokaciji NEK.
V letošnjem letu je meddržavna komisija sprejela tretjo revizijo programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva[2] iz katere izhaja, da bosta državi iskali skupno rešitev odlaganja IG v Sloveniji, na Hrvaškem ali tretji državi. Obstajajo tudi mednarodne pobude za izgradnjo regionalnih odlagališč za izrabljeno gorivo, ki so še v povojih. Pomembno je tudi poudariti, da trenutno na svetu še ni obratujočega odlagališča za izrabljeno gorivo.

 
Ad. 2 Pod terorizmom si je treba predstavljati velikansko paleto potencialnih napadalcev: od osamljenih volkov, ki se ne razkrijejo, ker niso nikjer registrirani, do verskih ekstremistov, ki se čutijo prizadete in poklicane, do zaslužkarjev, ki lahko sanjarijo o bogatem življenju in velikem uspešnem izsiljevanju, pa do mednarodnih terorističnih korporacij, ki bodo hotele prizadeti EU in bodo preverjale najbolj ranljivo tarčo, kjer se zaradi Ad. 1 lahko hitro znajde NEK. Končno so tu velike države zunaj EU, ki razpolagajo s vso potrebno teroristično infrastrukturo in lahko izberejo NEK kot sitting duck, saj jim bodo vsi drugi pogledali skozi prste.
Posebej ugodna za teroristično odločitev za NEK v takšnem primeru bo slabo varovanje, ranljivost objekta in ogromni stroški monitoringa teroristične nevarnosti, kjer Hrvaška že ne bo sodelovala, saj ji tudi po mednarodnem pravu ni treba.
 
Odgovor URSJV:
Terorizem je na področju jedrske varnosti in tudi jedrskega varovanjaprepoznan kot resna grožnja, ki lahko pomembno vpliva na varnost jedrskega objekta (suho skladišče izrabljenega goriva je npr. objekt znotraj lokacije jedrskega objekta). Prav zato je Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) za pridobitev pozitivnega mnenja h gradnji novega suhega skladišča posebej zahtevala, da mora projekt za zgradbo suhega skladišča zagotavljati fizično varovanje jedrskih snovi in izvajanja vseh potrebnih nadzornih ukrepov. Ta pogoj je bil skozi postopek pridobivanja dovoljenj za novo skladišče ustrezno obravnavan in dokazan v projektni dokumentaciji, še bolj poglobljeno pa se teroristična nevarnost  oz. fizično varovanje skladišča obravnava v okviru odobritve varnostnega poročila ter še posebej načrta fizičnega varovanja, ki je ločen in tajen dokument, ki se periodično posodablja. Postopek je ustrezno opredeljen v Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) in podzakonskem predpisu, ki podrobneje določa fizično varovanje. Na kratko: Policija je tisti organ, ki zbira podatke za oceno ogroženosti (za vse tri obstoječe jedrske objekte v Sloveniji in tudi že za predvideno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini) od pristojnih organov in organizacij. Potrjene in izdane ocene ogroženosti so vhodni podatki v načrte fizičnega varovanja jedrskih objektov, ki se jih odobrava na dveh ravneh (soglasje URSJV in odobritev Ministrstva za notranje zadeve). Ne strinjamo se z vašim zaključkom glede »slabega varovanja, ranljivost objekta…«, saj Slovenija spremlja dogajanje na področju jedrskega varovanja in groženj nasploh. K temu bi dodali, da se slovenski deležniki zavedajo problematik ter drugih, povezanih področij, ustrezno dopolnjujejo zakonodajo (npr. varnostno preverjanje tujih državljanov; prihajajoča Uredba o izvajanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov, itd.) in so se v minulih letih pridružili nekaterim mednarodnim pobudam, ki krepijo ozaveščenost, izmenjavo informacij in primerjavo z drugimi državami, ki imajo na svojih ozemljih različne jedrske objekte.

 
Ad. 3 Kdor ve kakšna je finančna ranljivost Slovenije prav že zaradi razširjenosti korupcije in nezainteresiranosti Hrvaške, da bi delila stroške, ve tudi da je ureditev sil za hitro posredovanje le slaba šala. Kakor so bili dohodki jedrskih lobistov visoki in prijetni, je financiranje NEK vseskozi šepalo, še bolj pa bo po ustavitvi elektrarne. Takrat bo nadaljnje financiranje NEK sploh postalo absurdno. To pa bo peljalo v polom.
 
Odgovor URSJV:
Financiranje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ureja Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – MP, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba BHRNEK), ki določa, da je financiranje obratovanja Nuklearne elektrarne Krško urejeno 50%:50% in Družbenika (GEN energija d. o. o. in Hrvatska elektroprivreda d. d. Zagreb) morata svoje finančne obveznosti do NEK d. o. o. redno izpolnjevati za zagotavljanje vseh predpisanih ukrepov sevalne ali jedrske varnosti, vključno z vsemi stroški ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki nastajajo zaradi obratovanja objekta in med njegovo razgradnjo.
Obratovanje NEK poteka nemoteno in zahteve iz meddržavne pogodbe BHRNEK o financiranju in zahteve jedrske in sevalne varnosti iz Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17 in 26/19) so zagotovljene.
Kot vam je znano se glede na določila meddržavne pogodbe BHRNEK v obeh državah zbirajo sredstva za izvedbo razgradnje, ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki nastajajo zaradi obratovanja objekta in, ki bodo nastali med razgradnjo objekta. Višina potrebnih sredstvih se določi v Programu razgradnje NEK in Programu odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK. Tretjo revizijo programov je meddržavna komisija potrdila v letošnjem letu. V spodnji tabeli so povzeti stroški.
This image has an empty alt attribute; its file name is Program-razgradnje-in-odlaganja-III.-1024x345.png
V novih revizijah programa razgradnje in programa odlaganja so bila na novo ovrednotena sredstva, ki so potrebna za razgradnjo in program odlaganja RAO in IG, ki znašajo 2.194,96 mio€. Na osnovi tega je bil na novo izračunan slovenski prispevek v sklad za razgradnjo in Vlada RS je dne, 23. 7. 2020 povišala znesek, ki ga GEN energija d. o. o. vplačuje v sklad iz sedanje vrednosti 3 EUR/MWh na 4,8 EUR/MWh.

 
Ad. 4 Nevarnost poplave ali potresa je na drugi najbolj aktivni prelomnici na lokaciji NEK za vse objekte in tudi za suho skladišče realna.  Vodstvo NEK je pri francoske inštitutu za jedrske projekte pred leti naročilo študijo za gradnjo NEK 2. Ko je inštitut po preveritvi tektonskih prelomnic na lokaciji NEK ugotovil, da je ena od prelomnic aktivna in odsvetoval vsako gradnjo jedrskega objekta na tem kraju, mu je vodstvo NEK odpovedalo pogodbo o sodelovanju. To pove vse o vodstvu NEK, direktor je isti, kot tudi o lokaciji suhega skladišča. Ni primerna in je škodljiva oz. visoko rizična.
 
Odgovor URSJV:
Res je, nevarnost zunanjih dejavnikov, ki izvirajo iz lastnosti lokacije, kot so npr. potresi, poplave lahko predstavljajo veliko varnostno tveganje za vsak nov objekt. Potres je za lokacijo NEK še posebej pomembno tveganje, ki ga je treba upoštevati pri vseh novih gradnjah. Prav zato je projekt SFDS zasnovan na zelo strogih projektnih pogojih, ki smo jih na URSJV vnaprej predpisali. URSJV je v svojih projektnih pogojih zahtevala, da je SFDS zgrajen za maksimalni vršni pospešek 0,6 g, kar predstavlja potres s povratno dobo 10.000 let. NEK je še dodatno zaostril ta projektni pogoj glede potresne varnosti in bo gradil SFDS s še bolj konzervativnimi projektnimi osnovami, to je za potres s horizontalnim maksimalnim vršnim pospeškom 0,78 g in  2,1 g za zabojnike. Te predpisane vrednosti se ne dosegajo za tovrstne objekte nikjer v Evropi in so v mednarodnem smislu zelo visoke.
Glede poplavne ogroženosti je za novo skladišče SFDS posebej zahtevano, da je treba zagotoviti tesnost prostorov v zgradbi suhega skladišča zaradi zunanje poplave do nivoja 157,53 m nadmorske višine, kar je 40 cm nad višino protipoplavnih nasipov, ki znaša 157,10 m nadmorske višine, pri tem je višina platoja NEK 155,20 m. Omenimo naj, da protipoplavni nasipi varujejo NEK pred projektno poplavo s povratno dobo 10.000 let (4790 m3/s) kot tudi deterministično ocenjeno najvišjo možno poplavo, ki znaša 7081 m3/s (doseže 156,41 nadmorske višine na nasipu).
Dodatno so bile od investitorja zahtevane varnostne analize za skladišče za kombinacije zunanjih dogodkov, tudi za kombinacijo potresa in poplave.


[1] Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – MP, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba BHRNEK)
[2] Third Revision of the Krško NPP Radioactive Waste and Spent Fuel Disposal Program, version 1.3, September 2019

S temi odgovori je kot s hrano. Ob jedi pride apetit. Ob branju odgovorov pa nova vprašanja.

Sorodni članki

Jedrska cenzura

Matjaž Valenčič

Mobilnost

Matjaž Valenčič

Prezračevanje je temelj zdravja

Matjaž Valenčič

Komentiraj