Ustvarjanje jedrske iluzije

Sedaj izbiramo, kakšna bo Jedrska prihodnost Slovenije. Obveščanje, promocija ali odločanje namesto javnosti? Videti je, kot da nam želijo jedrsko prihodnost prikazati skizi rožnata očala. Temu lahko rčemo tudi “Ustvarjanje jedrske iluzije”. Ključni dejavnik ustvarjanja jedrske iluzije je pristranska politika, ki ima močno oporo v nepoštenih medijih.

Razprava o jedrski prihodnosti Slovenije se vse bolj predstavlja kot tehnično vprašanje strokovnjakov, finančno vprašanje investitorjev ali geopolitično vprašanje zavezništev. Vse redkeje pa kot demokratično vprašanje, ki zadeva več generacij prebivalcev in vključuje dolgoročne okoljske, zdravstvene, finančne in družbene posledice.

Pri tem se postavlja ključno vprašanje:ali smo priča obveščanju javnosti, njeni promocijski obdelavi – ali pa postopnemu odločanju namesto nje?

1. Jedrski projekti niso tehnična podrobnost

Jedrska energija se bistveno razlikuje od vseh drugih energetskih tehnologij.
Ne po učinkovitosti ne po ogljičnem odtisu – temveč po časovnem in družbenem razponu posledic:

• investicije za 60–80 let,
• radioaktivni odpadki za stotine tisoč let,
• odgovornost države (in davkoplačevalcev) za škodo, ki je ni mogoče v celoti zavarovati ali preprečiti,
• institucionalna odvisnost prihodnjih generacij od odločitev današnje generacije.

Zato jedrski projekt ni zgolj energetski projekt, temveč ustavna, medgeneracijska in civilizacijska odločitev.

Takšne odločitve v demokratični družbi ne nastajajo v ozkih strokovnih krogih, temveč skozi širok, pošten in časovno zadosten javni proces.

V javnosti slišimo zgolj lepo plat jedrske energije, prelepo, da bi bila resnična. To ni jedrska prihodnost, to je jedrks iluzija. Ko zagovorniki nimajo odgovorov, se sklicujejo na medgeneracijski projekt. Ob tem zamolčijo, da bo sedanja generacija dobro živela z najemanjem krfitov in zadolževanjem zanamcev, naslednje gemneracije pa bodo imelle še breme radioaktivnih odpadkov. Ne, radioaktivni odpadki niso dragocena, neprecenljiva dediščina.

2. Od obveščanja k promociji

V zadnjih letih se v Sloveniji opaža jasen premik:

• od nevtralnega obveščanja
• k selektivni predstavitvi informacij
• in naprej k promociji ene same rešitve.

To se kaže v:

• javnih razpravah, kjer so alternativni scenariji predstavljeni površno ali zaničevalno,
• komunikaciji, ki izpostavlja prednosti jedrske energije, tveganja pa relativizira,
• pogostem sklicevanju na »nujnost« in »edino realno možnost«,
• postopkih, ki se pospešujejo, ko bi zahtevali več časa in širšo razpravo.

Promocija sama po sebi ni prepovedana. Problem nastane, ko se promocija predstavi kot strokovna nujnost.

3. Nujnost kot retorično orodje

Posebej problematično je pogosto sklicevanje na:

• časovni pritisk,
• varnost oskrbe,
• mednarodne zaveze,
• neizogibnost investicije.

Jedrska stroka sama temelji na desetletjih vnaprejšnjega načrtovanja.
Zato je paradoksalno, da se za projekte z življenjsko dobo 80 let uporablja retorika:

»če ne zdaj, bo prepozno«.

To ni tehnična nujnost – to je institucionalno ustvarjen pritisk.

Ustavna in pravna praksa jasno poudarjata, da nujni postopki niso namenjeni popravljanju lastnih zamud ali izogibanju razpravi.

4. Kje je javnost?

Ključno vprašanje ni, ali je jedrska energija tehnično mogoča, temveč:

• ali je družbeno sprejemljiva,
• ali je finančno vzdržna brez prikritih bremen,
• ali je primerna za državo velikosti Slovenije,
• ali obstajajo alternativni scenariji, ki jih nismo resno obravnavali.

Javnost pri tem ne potrebuje:

• propagandnih sloganov,
• poenostavljenih primerjav,
• diskreditacije kritikov.

Javnost potrebuje:

• celovite scenarije,
• primerjave celotnih sistemov (LCOE + LCOS + tveganja),
• transparentne podatke o odgovornosti za jedrsko škodo,
• resnično možnost izbire.

5. Odločanje namesto javnosti?

Če se postopki:

• časovno pospešujejo,
• vsebinsko zožujejo,
• komunikacijsko enostransko usmerjajo,

potem javnost sicer ostaja formalno prisotna, a je dejansko postavljena pred izvršeno dejstvo.

To ni demokratično odločanje. To je upravljanje soglasja.

6. Kaj bi bil pošten proces?

Pošten proces odločanja o jedrski prihodnosti Slovenije bi moral vključevati:

1. Javno primerjavo več realnih energetskih scenarijev, ne le enega.
2. Časovno neomejeno razpravo, brez umetne nujnosti.
3. Vključitev civilne družbe in neodvisnih strokovnjakov, ne le institucionalnih.
4. Jasno razmejitev med informiranjem in promocijo.
5. Referendum, ki ni potrditveni ritual, temveč dejanska izbira.

Sklep: jedrska prihodnost kot test demokracije

Vprašanje jedrske energije v Sloveniji ni le energetsko vprašanje. Je test politične kulture, zaupanja v javnost in zrelosti demokracije.

Če je jedrska rešitev res najboljša, bo prestala odprto, kritično in pluralno razpravo.

Če je ne more prestati, potem problem ni v javnosti, temveč v sami odločitvi.

Medijska krajina pred odločitvijo: obveščanje ali promocija jedrske energije?

Od poletja 2025, ko je bila javno predstavljena pobuda za začetek postopka državnega prostorskega načrtovanja (DPN) za drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2), se je v slovenskem medijskem prostoru izrazito povečalo število objav o jedrski energiji.¹ Te objave prihajajo iz osrednjih medijev, vladnih komunikacijskih kanalov, strokovnih portalov in tudi v obliki sponzoriranih oziroma partnerskih vsebin.²

Ob tem se postavlja temeljno vprašanje: ali gre za uravnoteženo obveščanje javnosti pred še neodločeno strateško izbiro ali za postopno oblikovanje javnega mnenja v eno smer?

Obveščanje naj ne bi bila promocija

Razlika med obveščanjem in promocijo ni zgolj tehnična, temveč vsebinska. Obveščanje pomeni predstavitev dejstev, tveganj, alternativ in različnih strokovnih pogledov, ki javnosti omogočajo razumevanje kompleksne teme. Promocija pa poudarja prednosti ene rešitve, pogosto brez enakovredne obravnave slabosti ali alternativ in s tem implicitno usmerja k določeni odločitvi.³

V slovenskem prostoru so se v tem obdobju pojavile tudi vsebine, jasno označene kot sponzorirane ali partnerske (na primer vsebine, omogočene s strani tehnoloških dobaviteljev jedrskih tehnologij).⁴ Te vsebine same po sebi niso sporne, če so jasno označene. Problem nastane takrat, ko se njihovi argumenti in ton zlijejo z rednim novinarskim poročanjem in skupaj ustvarijo vtis neodvisnega konsenza.

Prevladovanje pozitivnega okvira o jedrski energiji

Analiza objav od poletja 2025 dalje pokaže več ponavljajočih se vzorcev:

• jedrska energija je pogosto predstavljena kot strateška, nujna in skoraj neizogibna izbira,
• poudarjajo se stabilnost oskrbe, nizkoogljičnost in tehnološka naprednost,
• osrednji sogovorniki so predstavniki vlade, državnih podjetij in tehnoloških dobaviteljev.⁵

Tudi kadar je poročanje formalno informativno ali tehnično, je ton večinoma pozitiven ali nevtralno-pritrjevalen. Teme, kot so dolgoročni stroški, finančna tveganja, zamude, ravnanje z izrabljenim gorivom in alternativni energetski scenariji, se pojavljajo redkeje in pogosto obrobno.⁶

Kritični glasovi obstajajo – v ozadju

Kritične razprave o jedrski energiji v Sloveniji niso odsotne, vendar so manj pogoste in manj izpostavljene. Najpogosteje prihajajo iz civilne družbe, posameznih strokovnih analiz in mnenjskih prispevkov.

Dva primera kažeta, kako se kritični diskurz premika izven tehničnega okvira:

Renata Salecl – »Jedrska tesnoba«

Esej jedrske energije ne obravnava kot tehnično vprašanje megavatov, temveč kot kulturno, psihološko in etično vprašanje. Odpira teme strahu, zgodovinske dediščine jedrske tehnologije in odgovornosti do prihodnjih generacij.⁷ Odzivi so pokazali, kako hitro se tovrstni premislek zavrne kot »neracionalen«, s čimer se razprava znova zoži v izključno tehnokratski okvir.

Zoran Kus – »Ko država izgubi kompas«

Komentar opozarja na pravne in procesne vidike umeščanja JEK2 v prostor: hitrost postopkov, demokratično legitimnost in vprašanje, ali javna razprava dejansko vpliva na odločanje.⁸ Tudi tu so bili uradni odzivi predvsem formalni, brez vsebinskega soočenja z izpostavljenimi pomisleki.

Obnovljivi viri energije: stalna prisotnost brez strateške teže

Poročanje o obnovljivih virih energije ima v istem obdobju drugačen značaj. Pojavljajo se predvsem v povezavi z zakonodajnimi spremembami, cilji in statističnimi podatki, redkeje pa kot celovita strateška alternativa jedrski poti.⁹

Pogosto so obnovljivi viri uokvirjeni kot nezadostni ali problematični (nestanovitnost, prostor, soglasja), brez poglobljene analize, kaj bi bilo mogoče doseči z dolgoročnim sistemskim vlaganjem, pametnim upravljanjem omrežja in hranilniki energije.¹⁰

Zakaj je to pomembno

Jedrska elektrarna ni zgolj energetski objekt. Je:

• večdesetletna finančna zaveza,
• dolgoročen poseg v prostor,
• okoljska in medgeneracijska obveznost.¹¹

V takšnih primerih ima medijska krajina ključno vlogo. Če se že pred politično in družbeno odločitvijo vzpostavi prevladujoč pozitiven narativ ene same možnosti, se meja med obveščanjem in vplivanjem nevarno zabriše.

Sklep

Ni nujno, da je vsaka pozitivna objava o jedrski energiji zavajanje. Je pa problematično, če se promocijski, uradni in tehnični diskurzi združijo v enoten medijski tok, ki javnosti posreduje vtis, da je odločitev že sprejeta.

Jedrska odločitev ni zgolj tehnična ali politična. Je okoljska, družbena in etična odločitev z vplivi, ki bodo trajali dlje od mandatov in generacij.

Če želimo odgovorno in demokratično razpravo o energetski prihodnosti Slovenije, potrebujemo jasno ločevanje med novinarstvom in promocijo, več prostora za kritične in alternativne poglede ter priznanje, da energetska politika ni samo vprašanje učinkovitosti, temveč tudi vrednot.

Ustvarjanje jedrske iluzije je podprto s spornimi viri.

Ključni viri in opombe

1. Pobuda za JEK2, DPN
   • Vlada RS, MOPE: Pobuda za začetek postopka DPN za JEK2, 2025, dostop: december 2025
   • GEN energija + MOPE
   • Pobuda za začetek postopka državnega prostorskega načrta za JEK2, (uradno objavljeno v letu 2024, javna razgrnitev in predstavitve 2024–2025)
   • GOV.SI → področje Prostor / Državni prostorski načrti, Dokument je bil objavljen kot pobuda investitorja (GEN energija), ne kot samostojen “strateški dokument vlade”
   • 📌 Opomba, pobuda za DPN ni odločitev o gradnji, vendar pomeni institucionalni začetek umeščanja projekta v prostor, kar ima močan signalni učinek v javnosti.
2. Medijsko poročanje
   • Korektna navedba: Analiza temelji na pregledu objav v obdobju 2024–2025 v: RTV Slovenija (MMC): rubrike Energija, Okolje, Gospodarstvo 2024–2025, https://www.rtvslo.si, Delo, STA, Siol.net, STA, Energetika.NET, JedrskaSI, www.piratskastranka.si, Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS) …–
   • Tu ni enega vira – gre za diskurzivno analizo več medijev v daljšem časovnem obdobju.
   • 📌 Opomba: Gre za kvalitativno analizo tona in pogostosti, ne za kvantitativno medijsko študijo. Sklepi temeljijo na primerjavi okvirjev (framing), izbire sogovornikov in ponavljajočih se poudarkov. To je akademsko in novinarsko korektno.
3. Razlika med obveščanjem in promocijo. Kovach, B., Rosenstiel, T.: The Elements of Journalism, Crown Publishing, 2014; Elementi novinarstva:
   • Prva obveznost novinarstva je resnica.
   • Njegova prva zvestoba je do državljanov.
   • Njegovo bistvo je disciplina preverjanja.
   • Njeni praktiki morajo ohraniti neodvisnost od tistih, ki jih pokrivajo.
   • Služiti mora kot neodvisen nadzornik moči.
   • Zagotoviti mora forum za javno kritiko in kompromise.
   • Prizadevati si mora za ohranitev pomembnega zanimivega in relevantnega.
   • Novice morajo biti celovite in sorazmerne.
   • Njenim praktikantom je treba dovoliti, da uveljavljajo svojo osebno vest.
   • Tudi državljani imajo pravice in odgovornosti, ko gre za novice.
4. Sponzorirane vsebine v slovenskih medijih, v obdobju 2024–2025 so se pojavile partnerske oziroma sponzorirane vsebine, povezane z energetskimi dogodki, konferencami in predstavitvami tehnologij, ki so bile:
   • jasno označene kot partnerske,
   • vsebinsko izrazito pozitivne do jedrske tehnologije,
   • brez obravnave alternativ ali tveganj.
   • Opomba: Ker gre za oglaševalske vsebine, te niso del novinarskega arhiva na enak način kot uredniški članki, zato se navajajo kot primer prakse, ne kot klasičen citat. To bi bilo pošteno in pravno varno.
   • Primer: Čeprav diskretno označeno kot plačane vsebina (€ Vsebino omogoča Westinghouse) daje vtis kot strokovna vsebina. Zavajajoče. Sodobna jedrska tehnologija za doseganje energetskih ciljev; SIOL, 23. 12. 2025, https://siol.net/novice/posel-danes/sodobna-jedrska-tehnologija-za-doseganje-energetskih-ciljev-680200
5. Mednarodne izkušnje – jedrski projekti, reference:
   • Finska – Olkiluoto 3: Evropsko računsko sodišče, Nuclear power plant construction delays, 2020, IAEA: Olkiluoto 3 – commissioning lessons learned
   • Francija – Flamanville 3: Cour des comptes (Francosko računsko sodišče), 2020, 2023, EDF poročila o zamudah in stroških
   • VB – Hinkley Point C: UK National Audit Office, 2017–2023, House of Commons Public Accounts Committee
   • 📌 Ti projekti se v mednarodni literaturi pogosto navajajo kot primeri časovnih zamud, podražitev in institucionalnih tveganj velikih jedrskih projektov v Evropi.
6. Renata Salecl – Jedrska tesnoba:
   • Salecl, R.: 25. 12. 2025, https://www.delo.si/sobotna-priloga/jedrska-tesnoba
   • komentar JedrskaSI: https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/jedrski-poskusi-so-le-napenjanje-misic-svetovnih-voditeljev
   • komentar ZEG: https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/pisma-bralcev-jedrska-tesnoba
7. Zoran Kus – Ko država izgubi kompas
   • Kus; https://vecer.com/pogledi/pogled-ko-drzava-izgubi-kompas-primer-jek2-in-razpad-pravnega-reda-10399439
   • MNVP-odgovor; https://www.gov.si/novice/2025-12-12-dejstva-in-pojasnila-ministrstva-ob-prispevku-zorana-kusa-ko-drzava-izgubi-kompas-v-casniku-vecer/
   • Kus-pojasnilo; https://vecer.com/pogledi/prejeli-smo-ko-drzava-izgubi-kompas-primer-jek2-in-razpad-pravnega-reda-3-10400719
   • (spletni mediji, NVO kanali)
   • https://x.com/jedrskasi/status/1999760675212788069
   • https://zaensvet.si/ko-drzava-izgubi-kompas/
8. Obnovljivi viri – strateški dokumenti
   • NEPN RS (posodobitev):
   • https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/
   • Opomba: Evropska komisija ni najbolj zadovoljna s slovenskim NEPN ; https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/evropska-komisija-ni-najbolj-zadovoljna-s-slovenskim-nepn
9. Izrabljeno gorivo in dolgoročne obveznosti
   • Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z RAO in IG 2023–2032, Uradni list RS, št. 14/23 – RESO142
   • Podatek: količina IG (podatek za leto 2022) je približno 550 ton urana in 6,8 tone plutonija.