Analiza ruskega izvoza fosilnih goriv

Centre for Research on Energy and Clean Air (CREA) objavlja mesečne analize ruskega izvoza fosilnih goriv. Analiza ruskega izvoza fosilnih goriv in sankcij iz oktobra 2024 kaže, da ruski prihodki še naprej padajo, vendar so prihodki od morske surove nafte narasli.

Ključne ugotovitve

• Mesečni prihodki Rusije od izvoza fosilnih goriv so se oktobra zmanjšali za 4 % na 620 milijonov EUR na dan.
• Oktobra so ruski mesečni prihodki od izvoza surove nafte po morju zabeležili 10-odstotno rast, prvič v štirih mesecih, na 210 milijonov EUR na dan.
• Francija je bila oktobra največja uvoznica ruskih fosilnih goriv v EU, saj je ruski UZP uvozila za 233 mio EUR.
• Oktobra je 399 ladij izvozilo rusko surovo nafto in naftne derivate, od tega 222 tankerjev v senci . 30 % teh “senčnih” plovil je bilo starih vsaj 20 let.
• Od obdobja uvedbe sankcij EU decembra 2022 do konca oktobra 2024 bi temeljita uveljavitev cenovne kapice ruske izvozne prihodke zmanjšala za 8 % (23,98 milijarde EUR). Samo oktobra bi popolna uveljavitev cenovne kapice prihodke znižala za 8 % (približno 0,8 mrd EUR).
• Nižja omejitev cene v višini 30 USD za sod (še vedno precej nad proizvodnimi stroški Rusije, ki v povprečju znašajo 15 USD za sod ) bi od začetka sankcij do konca oktobra zmanjšala prihodke ruskega izvoza nafte za 25 % (71 milijard EUR). 2024. Omejitev cene na 30 USD za sod bi samo oktobra znižala ruske prihodke za 22 % (2,67 milijarde EUR).

Gibanje celotnega prihodka od izvoza
fosilna goriva

• Oktobra so ruski mesečni prihodki od izvoza fosilnih goriv upadli za 4 % na 620 mio EUR na dan.
• Prihodki od morske surove nafte (210 mio EUR na dan) so se medmesečno povečali za 10 % – prvič v štirih mesecih. Obseg izvoza se je oktobra medmesečno povečal za 6 %.
• Prihodki od surove nafte po cevovodih (71 mio EUR na dan) so oktobra upadli za 5 %.
• Ruski prihodki od izvoza naftnih derivatov po morju so se močno zmanjšali za 14 % na mesečni ravni, oktobra na 176 mio EUR na dan.
• Prihodki Rusije od izvoza utekočinjenega zemeljskega plina so se medmesečno povečali za 7 % na 46 milijonov EUR na dan.
• Hkrati so ruski prihodki od cevovodnega plina medmesečno upadli za 10 %, na 64 mio EUR na dan.
• Ruski prihodki od izvoza premoga so v letu 2024 še naprej padali in so se medmesečno zmanjšali za 13 % na 50 milijonov EUR na dan, saj se ruski trg premoga sooča z likvidnostno krizo in logističnimi težavami, kot so naraščajoči stroški železniških, tovornih in pristaniških storitev. , ki so prodajalcem v zahodni Rusiji stisnili marže.

Kdo kupuje ruska fosilna goriva?

fosilna goriva

• Premog: Od 5. decembra 2022 do konca oktobra 2024 je Kitajska kupila 46 % vsega ruskega izvoza premoga, sledijo Indija (17 %), Turčija (10 %), Južna Koreja (10 %) in Tajvan (5 %), seznam petih najboljših kupcev.
• Surova nafta: Kitajska je kupila 47 % ruskega izvoza surove nafte, sledijo Indija (37 %), EU (6 %) in Turčija (6 %).
• Naftni proizvodi: Turčija, največji kupec, je kupila 24 % ruskega izvoza naftnih derivatov, sledita Kitajska (12 %) in Brazilija (11 %).
• UZP: EU je bila največji kupec, saj je kupila 49 % ruskega izvoza UZP, sledili sta Kitajska (22 %) in Japonska (18 %).
• Plin iz plinovodov: EU je bila največji kupec, saj je kupila 40 % ruskega plina po plinovodih, sledita Kitajska (29 %) in Turčija (25 %).

fosilna goriva

Opomba: Uvoz ruskih naftnih proizvodov v EU oktobra 2024, prikazan v zgornjem grafikonu, je prenos od ladje do ladje, ne pa neposredni uvoz glede na analizo podatkov Kpler, ki jo je opravila agencija CREA. Končna destinacija teh naftnih derivatov trenutno ni znana.

• Kitajska je bila oktobra največji kupec ruskih fosilnih goriv, ​​saj je ustvarila 45 % (6,1 milijarde EUR) mesečnega ruskega izvoznega prihodka od petih največjih uvoznikov. Surova nafta je predstavljala 65 % (3,9 mrd EUR) kitajskega uvoza iz Rusije.
• Indija je bila oktobra drugi največji kupec ruskih fosilnih goriv, ​​saj je prispevala 19 % (2,6 milijarde EUR) k mesečnemu prihodku Rusije od izvoza svojih petih največjih uvoznikov. Ocenjuje se, da je 77 % indijskega uvoza (v vrednosti 2 milijard EUR) obsegala surova nafta.
• Indija je zdaj z izkoriščanjem vrzeli v rafiniranju postala največji izvoznik naftnih proizvodov v EU . V prvih treh četrtletjih leta 2024 se je izvoz v EU iz rafinerij Jamnagar, Vadinar in nove rafinerije Mangalore – ki so vse bolj odvisne od ruske surove nafte – medletno povečal za 58 %, kar je dodatno okrepilo dejstvo, da so države članice EU nadaljevale uvoz širijo vrzel v rafiniranju in ruski prihodki od izvoza surove nafte v tretje države.
• Turški uvoz je bil tretji najvišji in je predstavljal 19 % (2,5 milijarde EUR) celotnega ruskega izvoznega prihodka od petih največjih uvoznikov. 56 % turškega uvoza iz Rusije so predstavljali naftni proizvodi, 23 % pa surova nafta.
• EU je bila oktobra četrti največji kupec ruskih fosilnih goriv, ​​njihov uvoz je predstavljal 13 % (1,8 milijarde EUR) največjih petih kupcev. Plin za cevovode je predstavljal največji delež nakupov ruskih fosilnih goriv v EU (47 %), sledil pa mu je UZP (32 %).
• Brazilija je oktobra kupila za 448 mio EUR ruskih fosilnih goriv, ​​ki so skoraj v celoti sestavljena iz naftnih derivatov. Brazilski uvoz ruskih naftnih proizvodov se je med januarjem in oktobrom 2024 povečal za 40 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Fosilna goriva

• Oktobra je pet največjih ruskih držav uvoznic fosilnih goriv v EU plačalo Rusiji skupno milijardo evrov za svoj uvoz. EU je odobrila izjemo za rusko surovo nafto, uvoženo prek južnega kraka naftovoda Družba na Madžarsko, Slovaško in Češko. Nesankcionirana ostajata tudi ruski cevovodni plin in utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
• Francija je bila največja uvoznica ruskih fosilnih goriv v EU, saj je ruski UZP uvozila za 233 mio EUR. Francoski uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina v letu 2024 ostaja znatno višji v primerjavi s predhodnim letom.
• Avstrija, drugi največji kupec v EU, je uvozila ruski plin po plinovodih v vrednosti 220 mio EUR.
• Slovaška, ki je tretji največji kupec v EU, je uvozila za 115,5 milijona evrov nafte za plinovode in za 94 milijonov evrov plina.
• Madžarska je uvozila za 70 mio EUR cevovodne nafte in plina za 136 mio EUR.
• Peta največja uvoznica je bila Belgija, ki je kupila za 172 mio EUR ruskega LNG.

Čeprav je Češka povsem sposobna preživeti brez ruske surove nafte, je med januarjem in avgustom 2024 uvozila 1,5 milijona ton ruske nafte (726 milijonov EUR), kar predstavlja skoraj 20 % celotnega ruskega prihodka od nafte Družba (3,2 milijarde EUR) v tem obdobju. Češka je prejela izjemo od embarga EU na rusko surovo nafto z zahtevo, da bo dejavno zmanjšala svojo odvisnost od ruske nafte iz cevovodov. Vendar se je odvisnost Češke sprva povečala s 56 % leta 2022 na 60 % leta 2023, leta 2024 pa se je zmanjšala le na 38 %. Vsak mesec, ko se postopno opuščanje podaljša, Češka pošlje približno 50 milijonov EUR davčnih prihodkov v Kremelj Rusiji prek uvoz ruske nafte po cevovodu.

Kot je podrobno opisano v nedavni publikaciji CREA , lahko Češka v celoti nadomesti rusko nafto, podobno kot se je država spopadla z ustavitvijo tranzita leta 2019. Češki odposlanec za energetsko varnost Bartuska je avgusta 2024 dejal, da morebitna prekinitev dobave surove nafte za Družbo ‘ni problem’.

Kako se spreminjajo cene nafte?

• Oktobra se je povprečna promptna cena Urals znižala za 4 %, vendar je ostala nad zgornjo mejo cene in je trgovala pri 69,48 USD.
• Cene ruske surove nafte East Siberia Pacific Ocean (ESPO) in mešanice Sokol, povezane predvsem s prodajo na azijske trge, so se znižale za 1 % oziroma 2 %.

• Oktobra je prišlo do 77-odstotnega mesečnega povečanja popusta na surovo nafto razreda Urals na povprečno 5,14 USD za sod v primerjavi s surovo nafto Brent.
• Popust za kakovost ESPO se je zmanjšal za 5 % in se je trgovalo s povprečnim diskontom 4,58 USD za sod, medtem ko se je za mešanico Sokol povečal za 8 % na 6,77 USD za sod.
• V tem obdobju so plovila v lasti ali zavarovanju držav G7+ 1 še naprej tovorila rusko nafto v vseh ruskih pristaniških regijah, kjer so povprečne cene izvožene surove nafte ostale nad ravnjo zgornje meje cen. Ti primeri zahtevajo nadaljnjo preiskavo organov pregona zaradi kršitev sankcij.

Rast tankerjev v „senci“ zmanjšuje vpliv ladjarske industrije G7+ na Rusijo

• Oktobra je bilo 34 % ruske surove nafte in njenih produktov prepeljanih s tankerji, za katere velja omejitev cen nafte. Preostanek je bil odpremljen s tankerji „v senci“ in zanj ni veljala skladnost s politiko omejitve cen nafte.
• 83 % celotne količine ruske surove nafte, prepeljane po morju, je bilo prepeljanih s tankerji v senci, medtem ko so tankerji v lasti ali zavarovanju v državah, ki izvajajo omejitev cen, predstavljali 17 % celotne vrednosti izvožene ruske nafte v oktobru.
• Tankerji v senci, ki prevažajo naftne derivate, so pretovorili 40 % celotnega obsega ruskih proizvodov. Preostala količina je bila odpremljena s tankerji, za katere velja politika omejitve cen.

Tankerji v senci predstavljajo veliko tveganje za ekologijo in vpliv sankcij

• Oktobra 2024 je 399 plovil izvažalo rusko surovo nafto in naftne derivate, od tega 222 tankerjev v senci. 30 % tankerjev v senci je bilo starih vsaj 20 let.
• Starejši tankerji v senci, ki prevažajo rusko nafto in naftne derivate po izključnih ekonomskih conah, teritorialnih vodah ali različnih morskih ožinah držav članic EU, vzbujajo okoljske in finančne pomisleke zaradi svoje starosti, vprašljive evidence vzdrževanja in zavarovalnega kritja. Njihovo zavarovalno kritje morda nima zadostne zaščite in zavarovanja odškodnine (P&I), da bi pokrilo stroške v primeru razlitja nafte ali katastrofe. V primeru nesreč lahko obalne države nosijo finančno breme čiščenja, da ne omenjamo posledic škode za njihovo morsko ekologijo.
• Stroški čiščenja in odškodnine zaradi razlitja nafte iz tankerjev z dvomljivim zavarovanjem bi lahko za davkoplačevalce obalne države znašali več kot milijardo EUR .

• Oktobra je bilo v vodah EU pretočenih 278 milijonov EUR ruske nafte med ladjami (STS), kar je močno 34-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim mesecem.
• 74 % teh prenosov so omogočili tankerji, ki jih krije zavarovanje G7+. Prenosi ruske nafte STS močno spodkopavajo sankcije, saj Rusiji omogočajo, da se izogne ​​sankcijam in omejitvam cen z razdelitvijo tovora na več kupcev in mešanjem cenejše ruske nafte z nerusko nafto.
• Tankerji v senci, povprečno stari 17 let, so v vodah EU opravili okolju nevarne prevoze z ladje na ladjo v skupni vrednosti 73,5 milijona EUR.

Kako lahko zavezniki Ukrajine zategnejo vijake?

Ruski prihodki od izvoza fosilnih goriv so od uvedbe sankcij upadli, kar je posledično omejilo Putinovo sposobnost financiranja vojne. Vendar bi bilo treba storiti veliko več, da bi omejili prihodke Rusije od izvoza in omejili financiranje kremeljske vojne skrinje. To vključuje znižanje zgornje meje cene nafte, povečanje nadzora in uveljavljanja sankcij ter prepoved nedovoljenih fosilnih goriv, ​​kot so LNG in goriva za cevovode, ki so zakonsko dovoljena v EU.

Znižanje zgornje meje cene nafte

• Nižja cenovna omejitev v višini 30 USD za sod (še vedno precej nad proizvodnimi stroški Rusije, ki v povprečju znašajo 15 USD za sod ) bi znižala prihodke ruskega izvoza nafte za 25 % (71 milijard EUR) od začetka sankcij decembra 2022 do leta 2022. konec oktobra 2024. Zgornja meja cene 30 USD za sod bi ruske prihodke zmanjšala za 22 % (2,67 milijarde EUR) v oktobra sama.
• Znižanje zgornje meje cen bi bilo deflacijsko, znižalo bi izvozne cene ruske nafte in spodbudilo večjo proizvodnjo iz Rusije, da bi nadomestili siceršnji padec prihodkov.
• Od uvedbe sankcij do konca oktobra 2024 bi temeljita uveljavitev omejitve cen zmanjšala prihodke Rusije od izvoza za 8 % (23,98 milijarde EUR). Samo oktobra 2024 bi popolna uveljavitev cenovne kapice znižala prihodke za 8 % (približno 0,8 milijarde EUR).

Omejite rast “senčnih” tankerjev in zamašite vrzel v rafiniranju

• Zanašanje Rusije na tankerje v lasti ali zavarovanju v državah G7+ se je zmanjšalo zaradi rasti tankerjev v „senci“. To posledično vpliva na vpliv koalicije, da zniža zgornjo mejo cen in prizadene ruske prihodke od izvoza nafte. Države, ki izvajajo sankcije, morajo preprečiti porast Rusije v „senčnih“ tankerjih, ki so imuni na politiko omejitve cen nafte.
• Države G7+ morajo tudi zapolniti vedno večjo vrzel v rafiniranju s prepovedjo uvoza naftnih proizvodov, proizvedenih iz ruske surove nafte. To bi povečalo učinek sankcij, saj bi tretje države odvrnilo od uvoza velikih količin ruske surove nafte in pomagalo zmanjšati prihodke od ruskega izvoza. Prepoved uvoza naftnih derivatov iz rafinerij, ki predelujejo rusko surovo nafto, bi znižala tudi ceno ruske nafte, saj bi težko našle kupce ali razširile svoj trg.

Močnejše uveljavljanje in spremljanje

• Organi pregona, ki nadzorujejo sankcije, morajo sprejeti proaktivne ukrepe proti subjektom kršiteljem, vključno z zavarovalnicami, registriranimi v koalicijskih državah z omejitvijo cen, špediterji in lastniki plovil.
• Kljub jasnim dokazom o kršitvah morajo agencije storiti več za uveljavljanje kazni proti pošiljateljem, zavarovateljem ali lastnikom plovil, te informacije pa je treba deliti v širši javnosti. Kazni proti subjektom kršiteljem povečajo zaznano tveganje, da jih ujamejo, in služijo kot odvračilo.
• Kazni za kršitev cenovne meje morajo biti bistveno strožje. Trenutne kazni vključujejo 90-dnevno prepoved plovilom varovanja pomorskih storitev po kršitvi zgornje meje cen, kar je zgolj udarec po zapestju. Če so plovila spoznana za kriva kršitve sankcij, bi morala biti kaznovana z denarno kaznijo in dokončno prepovedjo delovanja.
• Organi za izvrševanje sankcij morajo še naprej sankcionirati „senčne“ tankerje, saj to ovira zmožnost Rusije za prevoz nafte nad zgornjo mejo cen. CREA ocenjuje, da je Urad za nadzor tujih sredstev (OFAC) s prvotnimi sankcijami tankerjev v senci povečal popust, ki ga je Rusija ponudila kupcem svoje nafte, in zmanjšal prihodke ruskega izvoza surove nafte za 5 % (512 milijonov EUR na mesec).
• Pomanjkanje ustreznega spremljanja in izvrševanja ter naraščajoče cene nafte so povečale prihodke Rusije od izvoza za financiranje njene vojne proti Ukrajini.
• Države G7+ bi morale STS prepovedati prenos ruske nafte v vodah G7+. Prenosi STS, ki jih izvajajo stari „senčni“ tankerji z vprašljivo evidenco vzdrževanja in zavarovanjem, predstavljajo okoljska in finančna tveganja za obalne države in podpirajo Rusijo pri logističnem izvozu velikih količin surove nafte. Obalne države bi morale zahtevati, da tankerji v senci, ki prevažajo rusko nafto skozi njihove teritorialne vode, predložijo dokumentacijo, ki dokazuje ustrezno pomorsko zavarovanje. Če tankerji v senci tega ne storijo, jih je treba dodati na seznam sankcij OFAC, Združenega kraljestva in Evrope. Ta politika bi lahko omejila zmožnost Rusije, da svojo nafto prevaža na „senčnih“ tankerjih, pri čemer ni treba spoštovati politike omejitve cen nafte.

Ustrezna poročila:

• Navidezne družbe, ladje duhov in skrivni trgovci: kako se Rusija izogiba zahodnim naftnim sankcijam
• Emisije EU upadajo zaradi povečanja obnovljivih virov energije
• Izkoriščanje vrzeli: Češka je porabila petkrat več za rusko nafto in plin kot za pomoč Ukrajini
• Nizozemski parlament postavlja vprašanja o vrzeli v rafiniranju in ruski senčni floti
• Zagotavljanje ekološke katastrofe: razlitje tankerjev v senci bi lahko obalne države stalo 1,6 milijarde USD

Opomba o metodologiji

Posodobitev , 10. oktober 2023 – Zdaj uporabljamo Kpler za oceno izvoza po morju iz Rusije in drugih držav. Ta sprememba povečuje oceno našega sledilnika o izvozu iz Rusije v svet za 77,8 milijarde EUR (+18-odstotno povečanje) in izvozu v EU za 12,4 milijarde EUR (+2,8-odstotno povečanje). Spremenili smo tudi, kako prejemamo zaščito in odškodnino. (P&I) informacije o zavarovanju ladij za pridobivanje podatkov od znanih ponudnikov P&I neposredno in od družbe Equasis. To zagotavlja, da smo zabeležili pravilen začetni datum za zavarovanje ladje. Poiščite več podrobnosti o spremembah v naši metodologiji, pojasnjeni v našem članku o prehodu s ponudnikov podatkov sistema za samodejno identifikacijo (AIS) na nabor podatkov Kpler. Podatki, uporabljeni za ta mesec poročilo se posname kot posnetek ob koncu vsakega meseca. Podatke o prometu in odpremi nafte izvajalec revidira in preverja skozi mesec. Te preverjene podatke naknadno posodobimo vsak mesec, da zagotovimo točnost. To lahko pomeni, da se številke za prejšnji mesec spremenijo v naših posodobljenih naslednjih mesečnih poročilih. Zaradi doslednosti ne spreminjamo poročila prejšnjega meseca, temveč zadnje obravnavamo kot najbolj natančne podatke o prihodkih in obsegu.

Naročite se na mesečno analizo Rusije

Uvoz urana iz Rusije

Ali embargo deluje?

Ko je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino, je hitro prisilila druge evropske države, da ponovno preučijo svoj odnos do uvoza ruske oskrbe z energijo in do ruske energijske odvisnosti. Poslanci Evropskega parlamenta so 7. aprila 2022[povezava] zahtevali popoln embargo na rusko nafto, premog, plin in jedrsko gorivo. Glede plina so bile težave, saj so bile številne EU države, zlasti Nemčija in Avstrija, zelo odvisne od ruskega uvoza za oskrbo z energijo. Pri nafti je bila EU uspešnejša. Prepoved uvoza surove nafte in naftnih derivatov je Svet sprejel 3. junija 2022[povezava].
Jedrska energija je ostala nekoliko izven pozornosti. Četrtino evropske električne energije proizvajajo jedrske elektrarne in jedrska energija v Evropi je močno odvisna od ruskega uvoza, strokovnega znanja, vzdrževanje in delovanje. To je vse prek Rosatoma, ruskega podjetja v državni lasti, ki je vodilno na trgu v industriji jedrske energije, vredni 500 mrd €. Ta članek opisuje Rosatom, njegove povezave z EU in evropskimi državami članicami ter ugiba, ali ga je mogoče zlahka nadomestiti.

Iz zapisanega je možno sklepati, da embargo ne deluje. Mnoge EU države ga ne upoštevajo, nekatere so hitro našle možnosti kršitve.

Še nekaj je možno sklepati iz zapisanega: Francija, ki se hvali, da ima elektriko z najmanjšim ogljičnim odtisom, je največji uvoznik fosilnih energentov iz Rusije. Morda pa je ni tako nedolžna, kot jo prikazujejo jedrski zagovorniki. Treba je pogledati celo sliko, ne le pretvorbo v elektriko.