Novinarka Marija Šelek je dne 30. 4. 2024 objavila odličen pogovor z Zoranom Kusom o načrtovani jedrski elektrarni JEK2. Naslov prispevka je: Drvimo v finančno brezno. Grabiti bi nas morala panika! Prispevek želi umiriti jedrsko histerijo, ki jo ustvarjajo jedrski zagovorniki pred jedrskim referendumom.
Gospa Šelek je v članek dodala še nekatere svoje poglede na to problematiko, kot je na primer citat v okvirčku SI ŽELIMO NOVIH BRAZGOTIN NA PLANETU? od dolgoletnega strokovnjaka za jedrsko energijo pri Greenpeace, Jana Hverkampa.
Ko politiki skrivajo cene, se primi za denarnico
Politiki so se poenotili, ljudstvo je pomirjeno, referendum bo zgolj še formalnost, drugi blok jedrske elektrarne se malodane lahko začne graditi – tak je splošen vtis v javnosti. Glasovi proti jedrski elektrarni so tišji, večina pa se ukvarja z življenjem in se jim ne da preveč razmišljati o prihodnosti električne energije.
Nejedrska skupnost opozarja na grobo zavajanje jedrskih zagovornikov. Na finančno brezno.
Amandma Levice na prvo točko sklica 18. seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor opozarja ravno na višino cene elektrike iz JEK2. V strokovnih krogih je navedena cena električne energije iz JEK2 med 70 €/MWh in 200 €/MWh, na te cene pa je treba dodati vsaj 40% za omrežnino, maržo, davke in prispevke. Levica predlaga, da se v resoluciji določi zgornja cena električne energije 70 €/MWh, do katere je JEK2 še konkurenčna.
Kaj bo na položnici?
Vse nas zanima, ali bomo imeli elektriko in kolikšen bo znesek na položnici. Morda bi veljalo razmisliti tudi o tem, kakšno finančno breme si bomo nakopali s tem in kaj bomo pustili generacijam za nami. Zorana Kusa najbolj skrbi, kakšno brezno si kopljemo s tem projektom in da tvegamo potencialni finančni zlom države.
Prvi, ki bi jih ob tem morala zgrabiti panika, so finančni minister, predsednik vlade, državni zbor in nato smo vsi mi, pravi sogovornik. »Ni države na svetu, ki bi eno tretjino bruto družbenega proizvoda namenila za tako visoko tvegan projekt. V Veliki Britaniji ena jedrska elektrarna predstavlja pol odstotka BDP, na Poljskem pet odstotkov BDP, pri nas pa 30 odstotkov! JEK2 (z obrestmi) bomo odplačevali dolga leta na račun drugih sistemov: šolstva, raziskav, zdravstva … Strah pred nesrečo in radioaktivni odpadki so »samo« za zraven, najbolj bi nas moral skrbeti denar. Ko in če bodo povedali, kolikšna bo moja položnica za elektriko, šele takrat se bom lahko informirano odločal na referendumu. Če ne bo primerjalnih številk, bi morali ljudje referendum bojkotirati,« je prepričan Kus.
Pripravi se na jedrski referendum.
Novembra se bomo državljani na referendumu odločali, ali smo za JEK2 ali ne. Ampak referendumsko vprašanje se ne bo glasilo tako, temveč »ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji«.
Kdo pa bo na tako vprašanje obkrožil ne?! Če bi ljudje odgovorili z ne, bi pomenilo, da še naprej podpirajo fosilna goriva. Za tako sugestivno vprašanje so se odločili, ker si želijo dobiti privoljenje ljudstva za nadaljnje raziskave, vredne sto milijonov, tem pa leta 2028 sledi podpis pogodbe za gradnjo JEK2. Zelena luč na referendumu bi pomenila, da se nihče ne bi več spraševal, kako so porabili ta denar in ali ga je bilo bistveno več kot sto milijonov. In potem bodo dejali: zdaj smo že porabili sto milijonov, poti nazaj ni več, zdaj moramo graditi …
In tja nas uglašeni politiki (Svoboda, SDS, SD in NSi) želijo pripeljati?
Tako je in situacija je slabša zato, ker so se vse parlamentarne stranke z izjemo Levice združile ter sklenile sporazum o nenapadanju, skupaj bodo nastopale za promocijo jedrske energije – vse do uspelega referenduma. Seveda pa ne želijo razkriti nobene številke: koliko bo projekt stal in kolikšna bo cena tako proizvedene energije. Teh številk se ne da dobiti in jih pred referendumom tudi ne bo.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 18, 29. april, 2024.
Najmanjša jedrska država
Slovenija je najmanjša jedrska država na svetu, iz tega vidika tudi najbolj ranljiva. Zato njenih jedrskih zmogljivosti ne moremo primerjati s trideset krat večjo Francijo ali petstokrat večjo Kitajsko. Poleg tega ima Slovenija največji delež varstvenih območij med vsemi evropskimi jedrskimi državami. Delež Nature 2000 obsega 37% celotnega ozemlja in je največji med vsemi jedrskimi državami. Delež varstvenih območij evropskih držav je predstavljen na Share of Natura 2000 in other countries. V ilustracijo, v Franciji je delež varstvenih območij 13%, na Finskem pa 10%, oboje krepko pod EU povprečjem.
Gre za tako velik in pomemben projekt, da bi državljani morali zahtevati več informacij in ne čakati, da nas bo po žepu udarilo čez nekaj let. Naj Slovenija ostane varna in prijazna država. Bilo bi prav, da pravniki preverijo ustavnost in zakonitost resolucije, ki jo bodo sprejemali v državnem zboru. Minimum pri odločanju za našo 50-letno prihodnost je, da država zagotovi demokratičen proces.
