Statistika je hecna stvar. Tako je zamotana, da je marsikdo ne razume. Zato se zanaša na razlagalce, preroke katastrof, ki strašijo, da se poveličujejo. Potem pa poslušamo energetske guruje, da so Nemci izbrali napačno pot v energetsko neodvisnost, da so zaprli nuklearke in odprli premogovne termoelektrarne. Z diagrami dokazujejo, kako je to umazano in bremeni okolje s CO2 izpusti. Potem pa še povejo, da so Francozi čisti, ko imajo jedrske elektrarne in so zeleni… Ne, Nemci so zaprli tri male nuklearke in se jim to kaj dosti ne pozna v energetski oskrbi. Je pa res, da je Rusija pol leta pred napadom na Ukrajino že začela zapirati plin v Evropo. Takrat še nismo vedeli, da je energetska vojna uvertura v dejansko vojno.
Verjetno je treba spomniti gospodinjske uporabnike, da je Rusija v energetski vojni z Evropo že dve leti in pol, od poletja 2021. To je bila uvertura v vojno, ki dejansko poteka v Ukrajini od 24. februarja 2022 dalje. Energetska vojna se je začela brez napovedi, očitno je Rusija hotela gospodarsko uničiti energetsko odvisno Evropo. Zaenkrat ji to še ni uspelo, čeprav pomaga Rusiji tudi precej evropskih posameznikov in organizacij. Te sodobni janičarji oziroma poturice so nevarnejši od Rusov.
Kakorkoli, vojni dobičkarji so glasni, tudi v Sloveniji. Najglasnejši so zagovorniki jedrske energije, ki jim je vseeno, če bo Slovenija energetsko odvisna od Rusije. Samo, da njim cinglja. Denar ne seva!
Mesečna statistika IEA
Najnovejše poročilo IEA o mesečni statistiki električne energije, vključno s podatki iz novembra 2023, kaže, da je:
V OECD je novembra 2023 skupna neto proizvodnja električne energije znašala 862,0 TWh, kar je za 1,6 % več kot novembra 2022.
Nadaljevalo se je zmanjševanje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv (-2,8 % medletno), predvsem zaradi manjše proizvodnje iz elektrarn na premog (-8,8 % medletno). Natančneje, zmanjšanje proizvodnje iz ZDA (-8,7 %), Nemčije (-26,7 %), Poljske (-18,7 %), Japonske (-7,7 %) in Republike Turčije (-10,7 %). je povzročilo splošni trend tega zmanjšanja proizvodnje električne energije na premog.
Nasprotno pa je neto proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ostala višja kot v enakem obdobju lani (+6,0 % medletno), trend, ki se ohranja od julija 2023, k čemur je prispevala večja proizvodnja vetrne energije (+5,1 % medletno) in sončne energije (+ 10,9 %). V Evropi OECD je hidroenergija prav tako močno prispevala k povečanju obnovljivih virov v mešanici električne energije (+32,9 %), saj sta bila pozno poletje in jesen v regiji bolj vlažna kot leta 2022.
Proizvodnja električne energije iz jedrske energije se je medletno povečala za 6,0 %, saj se je proizvodnja v Franciji povrnila z nizke ravni leta 2022 (+27,7 % medletno), vendar je ostala nizka glede na ravni iz leta 2021. V OECD Azija Oceanija, Japonska in Koreja so prav tako pokazale veliko povečanje proizvodnje iz jedrskih elektrarn v primerjavi z letom 2022 (+45,1 % oziroma 12,2 % medletno).
Poudarki
Nadaljevalo se je zmanjševanje proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv, zmanjšanje proizvodnje v Nemčiji za -26,7 %.
Proizvodnja električne energije iz jedrske energije se je medletno povečala za 6,0 %, saj se je proizvodnja v Franciji povrnila z nizke ravni leta 2022 (+27,7 % medletno), vendar je ostala nizka glede na ravni iz leta 2021.
Torej, Nemčija krepko znižuje proizvodnjo elektrike iz premogovnih elektrarn, Francija pa ima še vedno težave s pokvarjenimi jedrskimi elektrarnami.
ELECTRICITY MAPS
Slika kaže, da je Francija res bolj zelena (manjši ogljični odtis kot Nemčija). Ampak, vhodni podatki so dvomljivi, odlaganja radioaktivnih odpadkov pa sploh ne prikazuje. Je jedrski hazard manj nevaren kot toplogredni plini?
Energetika ni šprint.
Energetika je maraton. Tek na dolge proge. Zato ne moremo ocenjevati uspešnosti gospodarstva zgolj trenutno. Res je, da ima Nemčija težave pri energetskem prehodu, saj je čez noč izgubila ruski plin, ki je bil hrbtenica energetske oskrbe. Ampak te težave rešuje s prehodom na obnovljive vire. Očitno so uspešni, zato jih jedrci kritizirajo.
Težave ima tudi Francija. Vse stavi na jedrsko energijo, na jedrsko renesanso. Vendar so nuklearke nezanesljive, se kvarijo, vzdrževanje pa je drago.
Zlasti naši mediji, ki ogrevajo volivce za jedrski referendum, dokazujejo, da je elektrika v Franciji cenejša kot v Nemčiji. To naj bi pomenilo, da bi bila tudi elektrika iz JEK2 poceni. Kakšne zablode. Francoska jedrska industrija je bankrotirala. Do konca leta 2022 so dolgovi EDF dosegli vrtoglavih 64,5 milijard evrov, zaradi česar je eno najbolj zadolženih podjetij na svetu. Popoln prevzem EDF s strani francoske države leta 2023 je bil ključen za preživetje podjetja. Francoska vlada je (v dogovoru z Evropsko komisijo) uspela pokriti izgubo jedrskega sektorja, da bi imeli potrošniki cenejšo električno energijo. Ampak to pomoč je prelila na breme davkoplačevalcev. Ob primerjanju cen energije je treba upoštevati tudi davčne obremenitve.
Prava pot, zmanjšanje rabe in prehod na domače obnovljive vire
Koliko je ljudskih pregovorov, ki pravijo, da se je treba zanesti le nase. Če to velja za kmečko gospodarstvo, velja še bolj za državo. Strateško blago, med katere uvrščamo tudi energijo, naj bo iz domačih virov. To je temelj energijske neodvisnosti. To, da mora biti energija iz obnovljivih virov, je druga zgodba, nič manj pomembna. Pot je znana, obnovljivi viri namesto fosilne in jedrske energije. Prej, ko bomo to resno zastavili, prej bomo tam.
Še medklic.
Načrtujejo JEK2 moči 2.400 MW. Po ceni 7.000 €/kW (nerealno nizka cena). Napoved predsednika vlade. To je 17 milijard evrov. Dodati bo treba še nadgradnjo omrežja in nove plinske elektrarne za terciarno rezervo. Na palec, vsaj 20 milijard evrov (morda pa tudi dvakrat več). To pomeni vsaj 10.000 € za vsakega prebivalca Slovenije, od dojenčka do starostnika, vključno z nezaposlenimi in invalidi. Vsak od nas naj bi dal 10.000 € zato, da bo lahko kupoval najdražjo elektriko. Se ti morda ta naložba zdi gospodarna?
