Osnova prispevka je prevod članka “France’s nuclear power sector is not delivering– Francoski sektor jedrske energije ne daje rezultatov”. Avtor je Philippe Girard.
Dominantni igralec v francoskem energetskem sektorju, Electricité de France (EDF), mora pustiti prostor manjšim ponudnikom energije, ki ponujajo inovativno alternativo modelu prvaka v nacionalni jedrski energiji, piše Philippe Girard.
Philippe Girard je izvršni direktor podjetja E-Pango in strokovnjak za trge energije in električne energije.
Opozorilo IEA
Kot je pred kratkim opozorila Mednarodna agencija za energijo, bi se lahko Evropa letos soočila z zelo težko zimo, kljub temu da se je odlično spopadla z izzivi vrtoglavo visokih cen zemeljskega plina, ki so sledile obsežni ruski invaziji na Ukrajino.
Presenetljivo je, da se mora Francija to zimo pripraviti na novo energetsko krizo.
Niti “najboljše” ni dovolj dobro
Francoski sektor jedrske energije že desetletja velja za najboljšega v Evropi, če ne na svetu. Nekoč močan francoski jedrski sektor, odgovoren za 70 % proizvodnje električne energije, bi moral državo postaviti kot prevladujočo silo v evropskem energetskem okolju.
Vendar pa je bila leta 2022 Francija prisiljena uvažati elektriko iz Nemčije, Španije in Združenega kraljestva, ko so morali velik del francoskih jedrskih reaktorjev zapreti zaradi nenačrtovanega vzdrževanja. Kako se je to zgodilo?
Mnogi analitiki trenutno francosko energetsko krizo pripisujejo kombinaciji zunanjih dejavnikov, kot so pandemija COVID-19, podnebne spremembe, nedosledne vladne politike in navadna smola. Vendar bi bilo napačno pripisati to krizo samo tem dejavnikom.
Zgodba za pretresi v francoskem energetskem sektorju je tesno povezana s strojem, ki stoji za vsem tem, Electricité de France (EDF), energetskim podjetjem pod državnim nadzorom. Leta slabega odločanja in slabega upravljanja so oslabila jedrsko prednost države, zaradi česar je Francija uvažala energijo, namesto da bi jo izvažala.
Prvotna francoska naložba v jedrsko energijo je bila odgovor na naftno krizo leta 1973. Do takrat je velik del francoske oskrbe z električno energijo temeljil na proizvodnji nafte. Soočeni z naftnim šokom so oblikovalci politik začeli iskati alternativno oskrbo z energijo, ki bi jo Francija lažje nadzorovala.
Jedrska energija se je pokazala kot optimalna izbira. V naslednjih 15 letih je Francija dala v uporabo 56 atomskih reaktorjev, ki so ji omogočili zadostiti domačim potrebam po energiji in izvažati električno energijo prek svojih meja.
Jedrski napuh
Desetletja EDF vedno znova ni upošteval pozivov zakonodajalcev k naložbam v rešitve za shranjevanje. Na primer, parlament je v svojih poročilih o proizvodnji električne energije med letoma 2002 in 2016 štirikrat poudaril potrebo po izgradnji skladiščnih zmogljivosti. Kljub tem izrecnim direktivam EDF ni sprejel odločnih ukrepov v odgovor. Nenazadnje je neuspeh EDF pri vlaganju v rešitve za shranjevanje presežne jedrske zmogljivosti povzročil napihnjene cene električne energije tako na domačem kot na evropskem trgu.
Ker francoske električne energije ni mogoče shraniti v znatnih količinah, mora biti proizvodnja vedno enaka porabi. Vsaka sprememba povpraševanja ali proizvodnje električne energije na določeni točki prenosnega omrežja ima takojšen vpliv na celoten sistem. Vendar pa je EDF namesto naložb v rešitve za shranjevanje sprejel politiko, znano kot modulacija, s katero prilagodi izhodno moč jedrskih reaktorjev, da se natančno ujema s porabo električne energije. Ta politika je zaradi višjih cen povzročila višje stroške poslovanja za potrošnike. Prav tako je skrajšal življenjsko dobo jedrskih reaktorjev.
Modulacija in vodikove tehnologije, neprimerne jedrske rešitve
Strokovnjaki so večkrat posvarili pred modulacijo in trdili, da ta praksa ekonomsko in tehnično ni izvedljiva, saj reaktorjem preprečuje doseganje največje učinkovitosti in donosnosti naložbe.
Francoski organi morajo oceniti vpliv modulacije na proces staranja sedanjega sklopa jedrskih reaktorjev in raziskati možnosti za podaljšanje njihove življenjske dobe na 50 ali 60 let.
V pokrajini, kjer prevladuje EDF, se je treba vprašati o njegovi odgovornosti. Do konca leta 2022 so dolgovi EDF dosegli vrtoglavih 64,5 milijard evrov, zaradi česar je eno najbolj zadolženih podjetij na svetu. Popoln prevzem EDF s strani francoske države leta 2023 je bil ključen za preživetje podjetja. Trenutno mora francoska vlada povečati prihodke EDF, ne da bi potrošnikom naložila višje stroške električne energije. Hkrati mora prehoditi občutljivo pot izogibanja pregonu Evropske komisije zaradi morebitnih kršitev, povezanih z nezakonito državno pomočjo in izkrivljanjem konkurence.
Odprava monopola!
Pomena preprečevanja, da bi imel en prevladujoči igralec kvazimonopol nad neprekinjeno zmogljivostjo, ni mogoče podcenjevati. V primeru EDF je to negativno vplivalo na evropski in britanski trg električne energije.
Glede na pretrese, ki jih je povzročil EDF, in njegovo mesto v francoskem energetskem ekosistemu bi morala biti pot naprej odprava monopola EDF v energetskem sektorju z diverzifikacijo ponudnikov energije in sprejemanjem inovacij. Manjši ponudniki energije ponujajo inovativno alternativo modelu državnega prvaka.
Odjemalci bodo veliko pridobili z uvedbo konkurence na francoskem trgu električne energije.
Komentar
V Sloveniji smo še bolj obremenjeni z jedrskimi blodnjami. Šele zdaj vidimo kukavičje jajce jedrskih zagovornikov, ki so leta 2014 v energetski zakon EZ-1 podtaknili možnost privatizacije jedrske elektrarne. Zdaj jedrski zagovorniki nudijo tujcem, da si zgradijo v Sloveniji svojo jedrsko elektrarno za svoj denar in za svoje potrebe.
Tujcem prostor za elektrarno, Sloveniji pa jedrski hazard in radioaktivne odpadke! Ne, hvala!

Ključni so trije pomisleki o jedrski energiji v Sloveniji:
- Slovenija je najmanjša jedrska država na svetu, kot taka tudi najbolj ranljiva. Je tudi edina jedrska država, ki nima urejenega odlagališča za nobeno vrsto jedrskih odpadkov, kar je zaskrbljujoče.
- Argumenti o primernosti jedrske energije, ki veljajo v mnogo večjih državah, pri nas ne držijo. Mednarodni strokovnjaki celo zatrjujejo, da lokacija nuklearke v Krškem ni primerna zaradi potresne nevarnosti.
- Nenavadno je, da gospodarstveniki in ekonomisti, ki zagovarjajo gradnjo jedrske elektrarne, spregledajo trajanje gradnje. Čez dvajset let, ko bi jedrska elektrarna šele začela proizvajati energijo in vračati naložbo, bi bila naložba v sončno ali vetrno energijo že vsaj dvakrat povrnjena. Reklo, čas je denar, velja zlasti v energetskih naložbah.
Se bo tokrat razplamtela razprava o jedrski energiji ali jo bo jedrski strojevodja ustavil, kot že mnogokrat?
Izstop iz jedrske energije
Zahtevajmo izstop iz jedrske energije, najkasneje do januarja 2043!