Objava v Dnevniku Okoljevarstveniki krepijo fronto proti JEK 2 z dne 8.1.2024 je tipično jedrsko zavajanje. Očitno uvertura v jedrski cunami. ZEG (neverjetno, nihče drug) je na to jedrsko zavajanje odgovoril, odgovor je objavljen. Korektno. Ampak jedrski buldožer je že krenil na pot, tak kamenček ga ni ustavil.
Javno mnenje?
Tri dni kasneje je Dnevnik objavil javnomnenjsko anketo in napovedal rekordno visoko podporo JEK2. Dvom v korektnost te objave, ki ga je nejedrska skupnost poslala na Dnevnik v obliki mnenja, je bil prezrt. Molk na vprašanje, ali Dnevnik na ta način ustvarja javno mnenje, je zgovoren. Sledi prezrto mnenje, ko ni bilo objavljeno.
V Dnevniku smo 15.1.2024 prebrali objave o javnomnenjski podpori novi nuklearki. Ninamedia je izmerila 68,6-% podporo jedrski energiji. Pravzaprav je bila to redna javnomnenjska politična anketa, le da so dodali še nekaj vprašanj o jedrski energiji. To je razvidno iz števcev, politična in jedrska anketa sta bili narejeni hkrati (10-11 januar 2024) na enakem vzorcu (n=700). Seveda je jedrska tema popularna, zato je bila objavljena na kar treh straneh.
Dnevniku je treba čestitati, saj je bila objava projedrske ankete odmevna. Na spletu najdemo veliko zadetkov poobjave. Avstrijski volksgruppen.ORF je objavil celoten članek »Velika večina je za gradnjo nove nuklearke« v slovenskem in nemškem jeziku, STA je javno objavila le povzetek, preberi.si je objavil prvi odstavek in povezavo, telex.si je objavil prvi odstavek in povezavo na STA… Tako visoke podpore gradnji nove jedrske elektrarne si ni do zdaj še nihče upal napovedati!
Pravico imamo vedeti!
Vprašanje je, kako je bila anketa narejena. So bili anketiranci obveščeni o ceni elektrike iz (morebitne) nove nuklearke, ki bo zagotovo trikrat višja kot iz obnovljivih virov OVE (sonce, veter, vodotoki, geotermalna, sintetični plin, vodik …) in da bo naložba projekta JEK2 vsaj trikrat večja kot v OVE, za letno proizvodnjo enake količine elektrike? Verjetno bo položnica za elektriko vsaj trikrat višja, če bomo morali potrošniki kupovati elektriko iz nove JEK2, kot bi bila iz OVE.
Kaj bi bilo treba zgraditi, poleg nuklearke?
So bili anketiranci obveščeni, da bo treba poleg nuklearke (ki je optimistično ocenjena na 17 milijard €) zgraditi še podporne vršne elektrarne, hranilnike viškov elektrike, pojačati distribucijsko omrežje (če bo elektrika namenjena slovenskemu tržišču), zgraditi odlagališči radioaktivnih odpadkov in zagotoviti denar za razgradnjo elektrarne? So bili obveščeni, da del stroškov (recimo polno zavarovanje) jedrske elektrarne bremeni proračun neposredno, skozi davke? Vse to bo naložbo v JEK2, ki je investitor še noče predstaviti, vsaj podvojilo, pričakovati pa je tudi podražitve. V ilustracijo, vsak državljan bi moral vsako leto plačati po eno povprečno mesečno plačo, štiričlanska družina letno po 6.000 €, naslednjih 30 let, da bo nekoč lahko kupoval najdražjo elektriko!
Okoljski odtis nuklearke
So bili anketiranci obveščeni, da že obstoječa jedrska elektrarna NEK, tako segreva Savo, da se v njej že drstijo tujerodne toploljubne vrste rib, medtem ko delež avtohtonih hladnoljubnih vrst upada? Kako pa bi triinpol krat močnejša JEK2 spremenila podnebje v Posavju? Bi bilo tropsko podnebje blagodejno ali bi prineslo težave?
Energijska odvisnost
Elektrika iz jedrske energije je domača zgolj statistično. Oprema, tehnologija in gorivo so iz uvoza, domači pa so hladilna voda, jedrski odpadki in radioaktivni hazard. JEK2 bi še povečala energijsko odvisnost.
Koliko elektrike potrebuje Slovenija?
So bili anketiranci obveščeni, da proizvaja NEK 350 MW elektrike za Slovenijo in da ta proizvodnja občasno presega slovenske potrebe? Za koga torej načrtujejo 2.400 MW veliko jedrsko elektrarno? Morda za izvoz, saj že iščejo tuje sovlagatelje. Očitno Slovenija ne potrebuje jedrske elektrarne, temveč potrebujejo jedrski zagovorniki lokacijo, kamor bi jo postavili, pa četudi na potencialno aktivno potresno prelomnico. Če bodo jedrske objekte gradili tujci, smo lahko prepričani, da v Sloveniji ne bodo prodajali elektrike po sindikalni ceni. Edino, kar lahko dobimo od tujih investitorjev, so radioaktivni odpadki.
Jedrska energija in obnovljivi viri
Jedrski zagovorniki pravijo, da jedrska energija ni v konfliktu z obnovljivimi viri energije, temveč se idealno dopolnjuje. Je to res? Če bi se dopolnjevali, bi jedrski zagovorniki hkrati spodbujali obnovljive in jedrske vire. Vendar načrtujejo drago jedrsko naložbo, za obnovljive vire in za razvojne projekte ne bo denarja.
Kdo naj informira volivce?
Verjetno bi bila anketa o jedrski energiji drugačna, če bi bili volivci korektno informirani. Le redki bi podprli JEK2, predvsem tisti, ki si obetajo poslovne in finančne koristi od jedrske naložbe, morda tudi lokalni prebivalci, ki so že navajeni na jedrsko rento … Zagotovo pa bi se večina anketirancev izrekla proti JEK2.
Ali želimo, potrebujemo in zmoremo novo jedrsko dogodivščino?
Referendum?
Dan ali dva kasneje je Žurnal24 prvi objavil pobudo za referendum o jedrski elektrarni, v istem dnevu so to pobudo povzeli vsi mediji. Osrednja novica.
Ta pobuda ni le politično nabiranje točk, kakor je nakazala Anja Hreščak. Je veliko več.
Poglejmo predlog referendumskega vprašanja. V poslanski skupini SDS so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o JEK 2. Državljane bi vprašali »Ali ste za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo z uporabo nuklearne energije z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?«
Koliko nesmislov je v predlogu tega vprašanja? Najprej čustva. Kdo, pri zdravi pameti, bi nasprotoval stabilni in cenovno dostopni oskrbi z električno energijo? Pa vendar, je jedrska energije res stabilna in cenovno dostopna? Stabilna je, dokler deluje. Ko se ena velika elektrarna ustavi, je oskrba z elektriko odvisna zgolj iz uvoza. Je cenovno konkurenčna? Približno petkrat dražja kot elektrika iz obnovljivih virov. Je dostopna? JEK2 bo najhitreje zgrajen do leta 2050. Elektriko bomo pa rabili ob zaprtju TEŠ6, leta 2030 ali 2033. Je Krško zaradi seizmičnega tveganja primerna lokacija za novo jedrski objekt? Kako velik jedrski objekt sploh potrebujemo? Želimo eksperimentirati z nedelujočimi manjšimi modularnimi reaktorji, ki bi dali še občutno dražjo elektriko?
Kaj pa, če bi se volivci, kljub zavajajočemu referendumskemu vprašanju, izrekli proti jedrski avanturi?
Okoljski vplivi
Ali poznamo okoljske vplive jedrske elektrarne? Se zavedamo, da je Slovenja najmanjša jedrska država na svetu, z največjim deležem varovanega okolja Natura 2000? Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. V Sloveniji je zaščiteno 37% ozemlja. V informacijo, v Franciji je z Naturo 2000 zaščiteno 13% ozemlja, na Finskem pa 10%. Želimo neokrnjeno naravo ali jedrsko ogroženost?
IPCC 2021 prikazuje, da se svet segreva z 1.06 W/m2. Bo jedrska elektrarna dodatno povzročala globalno segrevanje in podnebne spremembe?
