Predstavljeno poročilo je delovni posvetovalni dokument, namenjen širši zgodnji javni razpravi pri pripravi scenarijev ter oblikovanju usmeritev in novih ciljev posodobitve NEPN. Poročilo obravnava posamezne predloge zelo podrobno, nekatere pomembne pa izpušča. Zato ga bomo širše komentirali.
Iskanje skupnega soglasja že v tej fazi priprave NEPN ni korektno, saj manjkajo poudarki in detajli, ki lahko popolnoma spremenijo končni dokument. Saj ne sestavljamo delfske prerokbe. Treba je določiti ravnotežje med energetsko-podnebnimi, okoljskimi, ekonomskimi in drugimi politikami, ne ugajati glasnim množicam. Mnoge dileme je bolje reševati v dialogu in poiskati soglasje, saj je sonaravno gospodarjenje upravljanje z naravo v splošno korist in dosedanja ortodoksna stališča nekaterih, čeprav glasnih in dobro organiziranih, ne bi smele prevladati dolgoročnih usmeritev.
Stran 10
Favoriziranje električne energije v zasnovi NEPN ni primerno. Pišete: »električna energija bo imela dolgoročno največji delež v končni rabi energije«, kar pa verjetno ne bo pred letom 2050. Sedanja (podatek 2020) letna raba elektrike je 13 TWh, skupna raba energije pa 57,5 TWh, torej je delež električne energije 24 %. Ob predvidevanju povečanja rabe elektrike v prometu in stavbah (povečanje zaradi elektromobilnosti in toplotnih črpalk, zmanjšanje zaradi ukinitve rabe elektriko po Joulovem principu) se bo do leta 2050 letna raba elektrike povečala le za 0,4 TWh. Tudi rast rabe elektrike v industriji in kmetijstvu ne bo povzročila, da bi električna energija imela dolgoročno največji delež. Na počasnejšo rast rabe elektrike bo vplivala tudi odločitev o zmanjšanju rabe skupne energije na polovico do leta 2050 (glede na izhodišče).
Stran 13
Omejitve o opustitvi gradnje novih HE niso obrazložene. Scenarij, ki do leta 2050 predvideva le uporabo OVE, brez izgradnje novih velikih HE, je nenavaden. Predlagamo, da se v NEPN upošteva tudi možnost gradnje novih velikih HE, ob upoštevanju vseh okoljskih ukrepov v nove in obstoječe HE. V ilustracijo, na Muri so Avstrijci zgradili HE Gössendorf in Kalsdorf in upoštevali ukrepe za varovanje okolja (ohranjanje zamočvirjenih področij, slepih rokavov, otokov …), ki kljub elektrarnam omogočajo biološko raznovrstnost in pestrost.
V scenariju JE+OVE manjka načrtovanje in gradnja odlagališča VRAO. Kot je rekel poslanec Miroslav Gregorič: “Prenagljeno in perverzno pa je zlasti to, da politika rine v gradnjo nove jedrske elektrarne, preden se pospravijo odpadki stare.“ Po taksonomiji EU je trajna ureditev VRAO pred letom 2050 pogoj za rabo jedrske energije, česar ne smemo prezreti. Ob vseh omembah JE pa je odlagališče VRAO v gradivu prezrto, kar je tako velika napaka, da lahko JE odpade iz scenarija posodobitve NEPN že iz formalnih razlogov.
Stran 15
V izhodiščih NEPN v preglednici 2 ni obrazloženo zmanjšanje števila gospodinjstev do leta 2050, ob skoraj nespremenjenem številu prebivalcev. Veliko podatkov o rabi energije in stanovanjskem standardu sploh ni vpisanih, kar je pomanjkljivost. Tudi splošno pomanjkanje podatkov v predpostavkah o zunanjih vplivnih parametrih je moteče in nakazuje, da je »Posvetovalni dokument Scenariji posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta« zgolj leposlovno in ne strokovno delo.
Stran 24
V »Preglednica 4: Proizvodnja električne energije« je nenavadno, da je scenarij »Z dodatnimi ukrepi – 100 % OVE« identičen oz. »Enako kot v scenariju DU-JE« scenariju »Z dodatnimi ukrepi – jedrski DU- JE«, razen vrstica 3 (kjer v JE+OVE piše: JEK2 po letu 2040). Scenarij OVE mora biti bolj ambiciozen na področju OVE in mora predvidevati tudi nove tehnologije. Pogrešamo geotermijo, uplinjanje organskih ostankov, proizvodnjo sintetičnih plinov, hranilnike in predelava energije iz OVE, projekt RESHUB (vodikovo avtocesto) in množico drugih ukrepov, zaradi katerih bo postala jedrska opcija prepozna in nepotrebna. Ne pozabimo, do leta 2040 bomo imeli na razpolago vsaj 20 milijard € za izgradnjo množice ukrepov v OVE, če ne bomo gradili JEK2.
Če želimo opustiti rabo premoga leta 2033, približno vemo, koliko moramo do takrat nadomestiti energije iz obnovljivih virov.
Termoelektrarne na premog proizvedejo približno 4 TWh elektrike, precej manj toplote je za daljinsko ogrevanje (0,87 TWh). Če želimo v desetih letih zgolj električni del TE nadomestiti z OVE, moramo vsako leto zgraditi naprave, ki bodo nadomestile desetino proizvodnje TE. Torej, vsako leto novih 400 GWh iz OVE. Če bomo to nadomeščali s FV, je treba vsako leto zgraditi 400 MW sončnih elektrarn, kar je približno trikrat več, kot je predvideno v NEPN (140 MW). Hkrati pa bo treba tudi vlagati v hrambo in pretvorbo viškov elektrike iz FV in uporabiti vse razpoložljive (obstoječe in nove) tehnologije. Tudi zato se čudimo zapisani trditvi o opustitvi gradnje novih HE, nujno bo treba zgraditi vsaj dve novi ČHE. Že zato mora biti nedvoumno zapisano in obrazloženo, na kaj se nanaša trditev »opustitev gradnje novih HE«.
Ko bomo ujeli letno izgradnjo naprav iz OVE s povečevanjem 400 GWh letno, bomo najkasneje do leta 2043 z lahkoto zaprli NEK in ne bomo potrebovali JEK2. Torej lahko že danes odločimo (in ne čakamo na leto 2027), da JEK2 ne potrebujemo, če bomo resno začeli vlagati v OVE, brez fige v žepu.
Stran 45
»Preglednica 9: Stavbe«, manjka ključna: omejitev rabe Joulove toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Ta ukrep, v povezavi s toplotnimi črpalkami, bo omogočil le zmerno rast rabe elektrike, da raba elektrike ne bo povzročila izpadov omrežij.
Namesto energetskih prenov stavb je nujno spodbujati celovite prenove.
Zaradi vgradnje toplotnih črpalk namesto drugih virov ogrevanja se bo znižala raba energije v stavbah in minimalno znižala raba elektrike v stavbah.
Slika 1: projekcija energijske oskrbe gospodinjstev
Verjetno se bo raba energije v stavbah dodatno zniževala tudi zaradi ukrepov URE.
»Preglednica 10: Odpadki« namesto sežigalnic komunalnih odpadkov predvideti enote za uplinjanje organske biomase in proizvodnjo sintetičnega plina, odpadek naj postane vhodna surovina. Za krožno gospodarjenje bi lahko izkoristili 6 MIO. t ogljikovih materialov iz obnovljivih in krožnih virov (predelava v sintetična goriva s pomočjo viškov elektrike iz OVE).
Stran 56
Glede na »6.1.1 Emisije in odvzemi toplogrednih plinov« in SRS 2030 predlagamo premislek o daljšem prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo, prilagojeno energetski krizi kot posledico vojne v Ukrajini. Bolje malo zamakniti in doseči cilje kot nerealno planirati in ne doseči ciljev.
Stran 66
»Preglednica 20: Ocenjeni začrtani poteki po tehnologijah obnovljivih virov, ki jih Slovenija namerava uporabiti za uresničitev skupnih in sektorskih začrtanih potekov za energijo iz obnovljivih virov od leta 2020 do leta 2030 v sektorju električna energija«, je premalo ambiciozna. Potrebujemo hitrejšo rast proizvodnje energije iz OVE, saj se bo del elektrike porabil za proizvodnjo sintetičnih goriv.
Poleg na obstoječe strehe je možno pospešiti gradnjo večjih sončnih elektrarn na degradiranih zemljiščih, kot je nedavno zgrajena 3 MW SE Prapretno pri Hrastniku. Prav tako predlagamo postavitev plavajočih sončnih elektrarn na vse primerne vodne površine, kar omogoča postavitev plavajočih sončnih elektrarn moči 4,7 GW z letno proizvodno 5,4 TWh.
V letu 2021 je pokojni dr. Peter Novak vodil projektno nalogo Postavitev plavajočih SE na rekah in ribnikih, povzetek naloge je javno objavljen v dostopnih medijih. Pregledali in analizirali so 322 jezer in ribnikov, temu dodali zajezitve HE. Upoštevali so nadmorsko višino, površino (>1 ha) in globino (>1 m) vodnih površin, izločili so presihajoča in gorska jezera, zaščitena območja, naravne spomenike, naravne rezervate, Naturo 2000, razvit turizem, ribolov, igrišča za golf, težko dostopne lokacije (sredi gozdov), bližino gradov in podobno … Od skupne površine 14.273 ha je možno postaviti PSE na 1.523 ha (10,7 % vodnih površin), okvirne moči 1.523 MW PSE. Poleg tega je možno postaviti na zajezitvah HE dodatnih 3.172 ha ali 3.172 MW. Ravno zajezitve HE so zanimive, saj imajo že koncesijo in je možno takoj postaviti PSE brez dodatnih okoljskih dovoljenj. Skupaj je na 4.696 ha voda možno postaviti 4.696 MW PSE. V načrtu je tudi gradnja verige HE na Spodnji Savi, primerne površine za PSE se bodo še povečale.
Nedavno stališče HE-SS, da ne bodo postavili plavajočih sončnih elektrarn na zajezitve svojih HE, čeprav za območje, kjer so postavljene hidroelektrarne na spodnji Savi, velja izjema 37. člena Zakona o vodah (8.a člen Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save), je videti kot družbeno škodljivo, saj verjetno v HE-SS preprečujejo proizvodnjo elektrike iz plavajočih SE predvsem zato, da ustvarja umetno potrebo po JEK2.
Plavajoče SE na zajezitvah HE je možno vgraditi v kratkem času, saj je infrastruktura že narejena. Oviranje tega ni razumljivo, razen zagovornikom širitve proizvodnje jedrske energije.
Potrebujemo akcijski načrt zmanjševanja rabe energije, vsaj za 3 do 5 % letno (sedanji cilj obveznega doseganja prihrankov 1,5 % letno je premalo ambiciozen).
Predpostavka, da sta jedrska energija in obnovljivi viri energije združljivi, ne drži. Torej je izhodišče JE+OVE povsem zgrešeno.
Potrošnja elektrike se spreminja. Evidentirani so izraziti dnevni, tedenski in sezonski cikli rabe energije. Ta nihanja rabe elektrike bo nekoliko zgladilo pametno omrežje v povezavi s pametnimi stavbami, vendar bo raba elektrike še vedno neenakomerna. Zdaj je zagotovljena oskrba elektrike s štirimi viri: z jedrsko, ki obratuje v pasu, z delno prilagodljivo TE v soproizvodnji, z zelo prilagodljivo HE in z uvozom. OVE (sonce, veter) še ne posegajo v pasovno energijo in so še nemoteči, čeprav so januarja 2023 proizvedli že 5,9 % (skupaj s celotno NEK) oz. 7,5 % proizvodnje elektrike (upoštevajoč zgolj slovensko polovico NEK).
Slika 2: Podatki proizvodnje elektrike v Sloveniji, z upoštevanjem celotne NEK in slovenske NEK. Zavajajoče je pripisovati proizvodnjo celotne NEK Sloveniji.
Slika 3: : Podatki proizvodnje elektrike v Sloveniji, z upoštevanjem slovenskega dela NEK.
Proizvodnja elektrike iz NEK se ne more prilagajati potrebam trga, zato občasno proizvaja viške elektrike, ki se takrat prodajajo z negativno ceno (okvirno 2 tedna letno). Ideja, da se z viški NEK proizvaja vodik, je ekonomsko nesmiselna, saj z najdražjo elektriko (kar bi zanesljivo bila elektrika iz JEK2) proizvajati produkte z veliko energijsko potrošnjo, ni ekonomično. Načrtovana JEK2 je trikrat močnejša od slovenske polovice NEK, torej bi bile težave z viškom elektrike še občutno večje.
Tudi proizvodnja elektrike iz OVE se ne more prilagajati potrebam trga, saj je za sončno energijo oz. proizvodnjo elektrike iz sonca značilna dnevna in sezonska dinamika, dinamika proizvodnje elektrike iz vetra pa je nekoliko drugačna. Zato potrebuje proizvodnja elektrike iz OVE hranilnike energije, od nekajminutnih do sezonskih. Čeprav je vsako hranjenje energije ali pretvorba v druge energente povezano z energijskimi izgubami, pa je ogromna razlika, če je vhodna cena nizka (kot pri elektriki iz sonca) ali pa občutno dražja (kot bi bila elektrika iz nove JE).
Zaradi različne dinamike proizvodnje elektrike in različne proizvodne cene elektrike je nesmiselno govoriti o kompatibilnosti JE in OVE. Govorimo lahko zgolj o konkurenčnosti obeh virov energije.
Stran 70
»Okoljske in druge omejitve, ki vplivajo na uvedbo energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji« se sklicuje na 355 območij Natura 2000, od tega jih je 324 določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah. Območja zajemajo 37,46 % površine Slovenije in so domovanje 114 ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter 60 habitatnih tipov po Direktivi o habitatih in 122 zaščitenih vrst po Direktivi o pticah. V luči energetske krize in splošnih EU usmeritev bi kazalo revidirati odločitev o območjih Natura 2000. Nespametno je, da si mečemo polena pod noge. Če sledimo spremembi Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, je primerno, da odstranimo ali vsaj zmanjšamo ovire, povezane z upravnimi postopki za projekte energije iz obnovljivih virov, birokratska bremena, nepregledne postopke, pomanjkanje pravne usklajenosti ter nepopoln in nejasen okvir in smernice, zaradi katerih pristojni organi različno razlagajo obstoječo zakonodajo.
Druga glavna ovira za vzpostavitev obratov za energijo iz obnovljivih virov so nasprotujoči si interesi glede javnih dobrin. To še posebej velja za vetrno energijo, geotermalno energijo in vodno energijo ter fotovoltaiko. Med njimi se najpomembnejši nanašajo na varstvo okolja (biotsko raznovrstnost in zaščito ogroženih vrst ter zaščito vodnih teles), druge rabe tal, varovanja kulturne dediščine in podobno.
Osnovni pogoj za dejansko pospešitev projektov na področju energije iz obnovljivih virov je poenostavitev in skrajšanje izdajanja dovoljenj, kot je opredeljeno v sporočilu o načrtu REPower EU. Namen predloga je dodatno poenostaviti in skrajšati upravne postopke izdaje dovoljenj, ki se uporabljajo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. To je potrebno za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov po vsej EU, da bi bili do leta 2030 doseženi ambiciozni podnebni in energijski cilji EU, do leta 2050 pa cilj podnebne nevtralnosti.
Stran 73
»Pregled ključnih ciljev« kaže, da cilji NEPN niso ambiciozno postavljeni. Pravzaprav so tako nerealno nizki, da so dosegljivi brez truda. Predvidena raba končne energije se le minimalno zniža na 52 TWh, kar je možno doseči že zgolj z zamenjavo energenta v mobilnosti, elektriko namesto fosilnega goriva pri desetini avtomobilov.
Stran 76
»Okvirni mejniki dolgoročne strategije prenove nacionalnega fonda stavb« so zgolj akademsko zapisani. Brez aktiviranja javnosti jih ne bo možno doseči. V NEPN je treba zapisati podroben načrt osveščanja javnosti, z merljivimi cilji. Promocijske akcije, kot jih izvaja Eko sklad zadnjih 20 let, sicer dajejo lepe rezultate, vendar neučinkovite. Stavbam po prenovi se mora zmanjšati raba energije na desetino sedanje, kar pa ni možno z nestrokovnimi in romantičnimi spodbudami, kakršne nudi Eko sklad. Spodbude je treba vezati na dejanski energijski prihranek. V državi je dovolj licenciranih neodvisnih strokovnjakov, ki so usposobljeni za tovrstna certificiranja, zato ni nikakršne potrebe, da spodbujajo premalo učinkovite ukrepe. Dodatni ukrepi prenov (stran 46) niso zadostni.
Stran 80
»Na področju izkoriščanja jedrske energije je potrebna čim hitrejša celovita preučitev možnosti dolgoročne rabe jedrske energije. Skladno s predvidenimi postopki je treba pospešiti pripravo ekonomskih in drugih strokovnih analiz in podlag za odločanje. Če bo odločitev potrjena tudi na referendumu o gradnji nove jedrske elektrarne, je treba čim hitreje zagotoviti pogoje za pripravo in izvedbo projekta.« V te preučitve je treba vključiti tudi odlagališče VRAO za obstoječe radioaktivne odpadke in morebitne nove radioaktivne odpadke. Brez zagotovil o gradnji odlagališča VRAO do leta 2050 bo tudi morebiten referendum nelegitimen, kar je treba upoštevati o prenovi NEPN.
Zagovorniki jedrske energije naj pojasnijo, kako je jedrska energija združljiva z obnovljivimi viri energije. Ni. Jedrska energija se ne more prilagajati dinamiki proizvodnje energije iz OVE, jedrska elektrarna ni sezonski hranilnik elektrike. Čas je, da jedrci prenehajo zavajati javnost.
Epilog prenove NEPN
Komentar je podlaga za anketo v okviru spletnega posvetovanja NEPN, ki je dostopno na povezavi: https://1ka.arnes.si/a/c9d07b61. Tako poslane pripombe bodo najlažje v največji možni meri upoštevali pri pripravi naslednjega osnutka NEPN. Pošlji pripombe tudi ti.
zavod ZelEn.
