Prispevek “Konec jedrske energije” je prevod s spletne strani https://www.gruene-bundestag.de/themen/atomausstieg/atomkraft-ist-ein-sicherheitsrisiko
- Konec za nemške jedrske reaktorje je pravilen in dosleden. Jedrske elektrarne so nevarne in ne bodo rešile plinske krize. Ne ustvarjajo toplote in jih ni mogoče uporabljati fleksibilno.
- Odvisnost Evrope od Rusije je še večja pri jedrski kot pri plinski. EU množično uporablja uranove izdelke iz Rusije, ki jih ni mogoče hitro nadomestiti. Vendar pa moramo hitro zmanjšati svojo odvisnost od Rusije.
- Jedrske elektrarne ostajajo veliko varnostno tveganje Ruski napad na Ukrajino nam kaže, da je jedrske elektrarne mogoče uporabiti kot geopolitično orožje.
Sprememba atomskega zakona
Bundestag je sprejel osnutek zakona zvezne vlade, ki 15. aprila 2023 dokončno zapečati konec jedrske energije v Nemčiji. Hkrati osnutek odpira možnost, da to zimo zaženejo preostale tri jedrske elektrarne v Nemčiji, da bi prispevale, čeprav zelo majhne, k proizvodnji električne energije.
S preložitvijo dokončnega konca jedrske energije v Nemčiji za tri mesece in pol se upošteva ustavno upravičeno tehtanje med tveganji jedrske tehnologije na eni strani in posebnimi razmerami v prihajajoči zimi na drugi strani.
Vse nadaljnje razprave o tem, ali bi tri preostale jedrske elektrarne v Nemčiji lahko delovale dlje, so tako zastarele. To bi bilo tudi zelo nevarno, drago in ne rešitev za napeto energetsko situacijo. Jedrske elektrarne so še naprej nevarne in daljši obratovalni časi bi zahtevali nove, drage varnostne preglede. Tudi gorivne palice ne zadoščajo več, potrebno je veliko časa, da dobimo nove in jih namestimo, kar ustvarja nove odvisnosti in nove jedrske odpadke (glej spodaj).
Jedrske elektrarne ne nudijo zanesljive oskrbe
Jedrska energija tudi ne zagotavlja zanesljive oskrbe z energijo, kot je razvidno iz Francije. Vsako poletje velik del francoskih jedrskih elektrarn miruje, predvsem zaradi pomanjkanja hladilne vode – težava, ki bo s pogostejšimi poletnimi sušami postala še hujša. Velik del jedrskih elektrarn v Franciji zaradi okvar trenutno miruje do pozno v zimo – velik izziv za evropsko elektroenergetsko omrežje morajo vskočiti nemške elektrarne.
Ker tudi jedrske elektrarne ne morejo prispevati k izhodu iz plinske krize, je podaljšanje življenjske dobe najslabša možna rešitev. Da ne omenjamo še vedno nerešenega vprašanja končnega skladišča za visoko radioaktivne jedrske odpadke, na kar opozarja tudi Zvezni urad za varno ravnanje z jedrskimi odpadki (BASE).
Ruski napad na Ukrajino je dramatičen prikaz nevarnosti jedrskih elektrarn za Nemčijo. Hkrati je EU močno odvisna od Rusije v jedrskem sektorju – Kremelj ima koristi od nakupov urana iz EU.
Jedrska energija ni prihodnost, je preteklost.
Steffi Lemke
Trajno varnostno tveganje
Varnost jedrskih objektov postaja zaradi ruske agresivne vojne v Ukrajini in tamkajšnjih jedrskih elektrarn zaskrbljujoče aktualna. Reaktorji postanejo sovražnikovo orožje v lastni državi. Pod pragom jedrske vojne se tam – sredi Evrope – bije hibridna vojna, ki igra na strahove ljudi. Če pride do odpovedi napajanja in zasilnega hlajenja, kot se je zgodilo v Fukušimi, obstaja nevarnost taljenja jedra ali drugih nenadzorovanih situacij, ko reaktorji delujejo.
Doslej je bila odsotnost vojne vedno predpostavka. A tega ne moremo več domnevati. Zvezna vlada je to že upoštevala pri preučitvi podaljšanja življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn.
Jedrske elektrarne nam v plinski krizi ne bodo pomagale
Obsežen pregled zvezne ministrice Steffi Lemke in zveznega ministra Roberta Habecka je jasno pokazal, da podaljšanje življenjske dobe obstoječih nemških jedrskih elektrarn ni smiselno z varnostnega, energetskega ali ekonomskega vidika. To bi pomenilo tudi nova ustavna tveganja. Da ne omenjamo varnostnih tveganj in ranljivosti starih reaktorjev. Zato je zavrnitev podaljšanja roka pravilna in dosledna.
Tudi na mednarodni ravni se uporaba jedrske energije vse bolj počasi prodaja. Že tako majhen delež jedrske energije v proizvodnji energije je v zadnjih letih ponovno močno upadel po vsem svetu – jedrske elektrarne predstavljajo pomemben del oskrbe z energijo le na zelo regionalno omejen način, v večjem delu sveta nimajo nobene vloge pri vse.
Predvsem pa imamo problem s plinom in s tem oskrbo s toploto, ne z elektriko. Približno 85 odstotkov zemeljskega plina, uporabljenega v Nemčiji, se porabi za ogrevanje prostorov in v industriji v obliki procesne toplote – vendar jedrske elektrarne proizvajajo elektriko, ne toplote. Tudi sistemov s soproizvodnjo toplote in električne energije ni mogoče nadomestiti. Zamisel, da nam bodo jedrske elektrarne pomagale premagati plinsko krizo, napačno ocenjuje splošne razmere v energetski industriji.
CSU s svoje strani potrjuje neuspeh lastne energetske politike, ko opozarja na nevarnost izpada električne energije. Že leta preprečuje gradnjo vetrnih turbin in električnih omrežij. Zanesljivost oskrbe v elektroenergetskem sektorju je stalno in neodvisno nadzorovana po vsej državi in zagotovljena z rezervo omrežja, rezervo zmogljivosti in varnostno pripravljenostjo.
Še posebej pogumno je, ko bavarski premier Söder izmed vseh ljudi poziva k podaljšanju življenjske dobe jedrskih elektrarn – to je isti Söder, ki je že na začetku zavrnil možnost odlagališča jedrskih odpadkov na Bavarskem.
Brez prožnosti
Drugi argument proti jedrskim elektrarnam je njihova velika neprilagodljivost – električno energijo lahko proizvajajo le neprekinjeno. Načeloma vsi delujejo z enako zmogljivostjo. To med drugim pomeni, da zamašijo elektroenergetska omrežja in da je treba sisteme obnovljive energije – zlasti v severni Nemčiji – redno izključevati iz omrežja.
Po drugi strani pa so plinske elektrarne zelo prilagodljive in lahko hitro proizvedejo več električne energije pri koničnih obremenitvah ali manj, ko je povpraševanje po energiji nizko.
Potrebujemo to prožnost, da ohranimo stabilno omrežje. Tudi zato jedrske elektrarne tehnično ne morejo nadomestiti plinskih elektrarn. Posledično ne bi zmanjšali svoje odvisnosti od ruskega plina in bi celo ovirali širitev obnovljivih virov energije.
Jedrska odvisnost je večja kot odvisnost od plina
Nakupi urana v EU spodbujajo poslovanje ruskega državnega podjetja Rosatom in nadaljujejo obstoječo odvisnost od Rusije na tem področju. Dejstvo je, da smo v EU še bolj odvisni od Rusije pri uranu in gorivnih elementih kot pri plinu.
Leta 2020 je več kot 20 odstotkov naravnega urana, uporabljenega v EU, prišlo iz Rusije, nadaljnjih 19 odstotkov pa iz Kazahstana – članice Evrazijske gospodarske unije in s tem ruskega vplivnega območja. Poleg tega je istega leta Rusija proizvedla 26 odstotkov obogatenega urana, potrebnega v EU. EU ima na drugi strani le omejene zmogljivosti, s katerimi kratkoročno ni mogoče nadomestiti ruskih obogatitvenih zmogljivosti.
Odvisnost je še posebej močna tudi pri proizvodnji gorivnih elementov, kar je razvidno iz stalne dobave obogatenega urana in uranovih peletov iz Rosatoma tovarni gorivnih elementov ANF Lingen na Spodnjem Saškem. Ker bo EU na tem področju v bližnji prihodnosti še posebej ranljiva, ruska jedrska industrija še ni bila predmet sankcij EU.
Podaljšanje življenjske dobe naših jedrskih elektrarn bi pomenilo naslednjo odvisnost brez rešitve plinske krize – to bi bila najslabša možna rešitev.
Obnovljivi viri nas rešijo odvisnosti
Namesto da bi vlagali v to visoko tvegano tehnologijo, bomo dosledno zmanjševali odvisnost od fosilnih in jedrskih surovin ter močno povečali in pospešili energetski prehod in širitev obnovljivih virov energije.
Samo oskrba z energijo, ki temelji na obnovljivih virih energije, nudi energetsko neodvisnost, zanesljivost oskrbe ter vzdržljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo. Bundestag je zato letos sprejel temeljne zakone , s katerimi naj bi delež obnovljivih virov energije v bruto porabi električne energije do leta 2030 znašal vsaj 80 odstotkov.
