Jedrska energija Ohranitev narave

Jedrski odpadki v Sloveniji-povzetek

Jedrski odpadki v Sloveniji so nerešen problem. Na načrtovane jedrske investicije, podaljšanje obratovanja NEK in načrtovano novogradnjo JEK2 bi lahko precej bolj mirno gledali, če bi jedrci, ob hlastanju za jedrskim dobičkom, poskrbeli tudi za trajno odlaganje odpadkov. Tako pa načrtujejo zadolževanje naslednjih generacij. Kot kredit, ki ga bodo vračali pravnuki.

Najmanjši in najbolj ranljivi

Slovenija je najmanjša jedrska država, po površini in po številu prebivalcev. Glede na svojo velikost, geološke značilnosti, poseljenost in tektoniko je tudi najbolj izpostavljena jedrskemu tveganju. NEK je edina jedrska elektrarna na svetu, ki stoji na potresni prelomnici! Poleg tega pa je jedrska elektrarna Krško le polovično v slovenski lasti, kar izredno oteži upravljanje in zagotavljanje jedrske varnosti. Običajno o tem mediji ne poročajo, saj velja nenapisana jedrska cenzura

Nikjer na svetu

Nikjer na svetu še ni rešeno trajno odlaganje jedrskih odpadkov! Res je, da so vloženi veliki napori v iskanje trajnih rešitev, najbližje izgradnji odlagališča za VRAO je Finska, zamude pri izgradnji pa so ogromne, stroški tudi. 

Dokler ne bo trajnih rešitev za jedrske odpadke, jih ni primerno ustvarjati. Sedaj, ko smo dobili nova spoznanja, to vemo.

Jedrski apetiti

V tem trenutku je pred vrati več investicij na področju jedrske tehnike, ki so vse povezane z jedrskimi odpadki. Še vedno poteka nadgradnja jedrske varnosti NEK, ki bi morala biti dokončana že pred leti, načrtovana je gradnja trajnega odlagališča za NSRAO, v gradnji je začasno skladišče za VRAO in IJG, predvideno je podaljšanje obratovanja NEK, v pripravi je izgradnja JEK2 …  Kaj pa varno in trajno odloženi jedrski odpadki? Nekdo drug, nekoč…

Za 300 ali 100.000 let?

Izbran je princip pripovršinskega odlagališča NSRAO v talni vodi, prvi tovrstni v svetu. V betonski silos globine 55 m in svetlega premera 27,3 m bodo vloženi betonski zabojniki, v njih bodo radioaktivni odpadki. Silos bo v področju mirujoče talne vode, temu je prilagojena konstrukcija silosa.
Po zaprtju bo v silos začela zatekati podzemna voda. Po zapolnitvi silosa z vodo bo voda začela prodirati tudi v vložene betonske zabojnike, v njih bodo radioaktivni odpadki. Koliko let bo trajalo, da bodo prišli v podtalnico? 1.000 let? 1.500 let? 2.000 let? Upate stavit?

ARAO piše: Smo nosilci družbene odgovornosti, da kot generacija, ki ima koristi od uporabe radioaktivnih snovi, poskrbimo za trajne rešitve in da bremen ravnanja z radioaktivnimi odpadki po nepotrebnem ne prelagamo na naslednje generacije. Kako pa vi razumete besedno zvezo “po nepotrebnem“?

Trajno odlagališče NSRAO. Kdaj pa VRAO?

Življenjska doba kratkoživih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov je 300–500 let. Dolgoživi NSRAO pa imajo življenjsko dobo 100.000 let! Bodo v odlagališču res samo kratkoživi jedrski odpadki? Odpadki ne smoejo ogrožati niti sedanjih niti prihodnjih generacij. Zato morajo biti vse trajne rešitve skrbno izbrane in dobro preverjene.

Po zaprtju bo v silos začela zatekati podzemna voda. Po zapolnitvi z vodo se bo skozi silos vzpostavil tok podzemne vode …. po razpadu vsebnikov bo voda dosegla tudi radioaktivne odpadke in jih odnašala v črpališča pitne vode v Brežicah in Zagrebu. Ravno zaradi tega se smejo med NSRAO odložiti le kratkoživi jedrski odpadki, saj bi po porušitvi inženirskih barier, čez približno 300 let, talna voda odnašala dolgožive nuklide. 

ZEG je dobil zagotovilo, da glava reaktorja in uparjalnika ne bodo vloženi neposredno v silos, čeprav je bilo to sprva predvideno. Večje kose bodo že v NEK razrezali in vložili v zabojnike. Še več, ZEG je tudi dobil zagotovilo, da dolgoživih NSRAO ne bodo odlagali v silos. So to samo črke na papirju ali zaveze ARAO?

Kaj pa odlagališče VRAO? Citat “zanesljivo bodo čez 200 let morda našli rešitev” je zgovoren. Veste, kdo je avtor te domislice?

Podpirate jedrski hazard?

Strašijo nas, da bomo ostali v mrazu in temi, če ne bomo imeli jedrske elektrarne. Sedanji, ki ji poteče doba trajanja čez dve leti, želijo podaljšati obratovanje za vsaj 20 let. Prepričan sem, da še konzervi paštete pogledati na rok uporabe. Nuklearko bi pa kar imeli za zmeraj?

Energijo smo uporabljali pred jedrsko dobo in jo bomo uporabljali tudi po jedrski dobi. Le odreči se moramo zapravljanju energije, pa jo bo dovolj. Poleg tega pa moramo energijo pridobivati iz trajnostnih virov. Gre, bolje in ceneje, le jedrski jastrebi bodo ostali lačni.

EGES 03/2021

Preberite članek o jedskih odpadkih v Sloveniji. In se zamislite.

Sorodni članki

Nova spoznanja

Matjaž Valenčič

Zadrege jedrske energije v Sloveniji

Matjaž Valenčič

Je jedrska energija nazaj v igri?

Matjaž Valenčič

Komentiraj