Analiza finančnih sredstev, namenjenih zmanjševanju energetske revščine v Sloveniji (2014-2024)

Analiza finančnih sredstev, namenjenih zmanjševanju energetske revščine v Sloveniji kaže, kako je program reševanja eneergetskek revščine učinkovit. Lahko ga primerjamo z vračanjem dostojanstva in zmanjševanje energetske revšine, kakor je naredil kanadski milionar Marcel LeBrun, ki je s svojimi 4 milijoni dolarjev ( $4 million) zgradil 99 majhnih hiš za brezdomce. Te energetsko neodvisne hiše, skupaj s kuhinjami, kopalnicami in sončnimi elektrarnami, so del večje skupnosti, ki vključuje kavarno, kuhinjo za učenje in mala podjetja, ki jih vodijo stanovalci.

Njegovo poslanstvo presega dobrodelnost – gre za vračanje dostojanstva in ustvarjanje resničnih priložnosti za trajne spremembe. Začeno naselje 12 Neighbours je zraslo in še raste. To je odličen prikaz boja proti brezdomstvu in revščini.

Tudi v Sloveniji poznamo energetsko revščino in brezdomce. Kako se temu zoperstavljamo in kako smo učinkoviti, naj vsak sam presodi.

Trdimo, da je energijska neodvisnost ključna za odpravo energetske revščine.

I. Povzetek

Ta analiza podaja pregled finančnih sredstev, ki jih je slovenska država v zadnjem desetletju namenila zmanjševanju energetske revščine. Ugotovitve kažejo na večplasten pristop, ki vključuje nacionalne proračunske dodelitve, programe Eko sklada in pomembna sredstva iz kohezijske politike Evropske unije. Čeprav natančna skupna številka za celotno obdobje ni neposredno dostopna zaradi kompleksnosti poročanja in razpršenosti programov, je mogoče identificirati znatne zneske, ki so bili neposredno ali posredno namenjeni temu cilju. Energetska revščina v Sloveniji je med letoma 2014 in 2024 postopoma upadala, kar kaže na določen uspeh izvedenih ukrepov, vendar pa nedavni podatki opozarjajo na nenehno potrebo po ciljanih intervencijah.

II. Uvod

A. Opredelitev energetske revščine v slovenskem kontekstu

V Sloveniji je energetska revščina formalno opredeljena z Uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev (Ur. l. RS, št. 132/2022), ki je bila izdana 13. oktobra 2022. Ta uredba določa, da so energetsko revna tista gospodinjstva, ki so imela v letu pred raziskavo o življenjskih pogojih (EU-SILC) dohodek pod pragom tveganja revščine in so izpolnjevala vsaj enega od treh pogojev: finančna nezmožnost ustreznega ogrevanja doma, visok delež izdatkov za energijo (več kot 50 % razpoložljivega dohodka) ali neustrezne bivanjske razmere (npr. puščajoča streha, vlažne stene). Izračun praga tveganja revščine za leto 2024 temelji na neto razpoložljivem dohodku gospodinjstva, prejetem v letu 2023.  

Formalizacija definicije energetske revščine konec leta 2022 ima pomembne posledice za analizo podatkov v obdobju 2014-2024. Ker je velik del opazovanega desetletja pred to formalno opredelitvijo, je verjetno, da so različna ministrstva ali agencije pred letom 2022 uporabljala različne kriterije ali posredne kazalnike za prepoznavanje in obravnavanje energetske revščine. Pomanjkanje enotne izhodiščne definicije lahko povzroči nekonsistentnost pri zbiranju podatkov in poročanju o sredstvih, ki so bila izrecno namenjena “zmanjševanju energetske revščine” v zgodnejših letih. To pomeni, da je za zgodnejša leta potrebna bolj kvalitativna interpretacija, s poudarkom na programih, katerih namen je bil usklajen z zmanjševanjem energetske revščine, čeprav niso bili izrecno tako označeni.

B. Razvoj nacionalnih politik in strateških okvirov (2014-2024/2030)

Slovenska politika na področju energetske revščine se je v zadnjem desetletju bistveno razvila. Začetne pobude v obdobju 2015-2020 so vključevale pilotne projekte za celovite sistemske rešitve, pri čemer je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) sodelovalo pri zagotavljanju stanovanj za prebivalce s posebnimi potrebami. Že takrat so bili predvideni specifični ukrepi za energetsko revščino, vključno z opredelitvijo energetske revščine do leta 2016 in subvencioniranjem ukrepov v gospodinjstvih z nizkimi dohodki v višini 5 milijonov EUR, v skladu z Operativnim programom za kohezijsko politiko 2014-2020.  

Novejši strateški premik, ki se je začel leta 2022 in se nadaljuje, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOP) postavil v vodilno vlogo pri zmanjševanju energetske revščine. To ministrstvo je določilo cilje, uvedlo ukrepe in dodelilo sredstva prek “Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine”. Ta akcijski načrt, sprejet novembra 2023, zajema obdobje do leta 2026 in 2030 ter podrobno določa ukrepe, kazalnike za spremljanje, odgovorne nosilce in vire financiranja. Posodobljeni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), sprejet decembra 2024, prav tako usmerja aktivnosti na področju energetske revščine, s poudarkom na pravičnem prehodu in ambicioznih ciljih zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.  

Ta razvoj politike kaže, da se je vloga energetske revščine v nacionalni agendi bistveno okrepila. Začetna prizadevanja so bila bolj raziskovalna in so se osredotočala na opredelitev problema in pilotne projekte. V poznejših letih pa je prišlo do sprejetja celovitih akcijskih načrtov z določljivimi cilji in znatnimi namenskimi sredstvi. Ta prehod od faze “identifikacije problema” k fazi “ciljanih intervencij” pomeni, da so finančne dodelitve v drugi polovici desetletja verjetno bolj merljive in neposredno usmerjene v reševanje energetske revščine.

C. Namen in obseg poročila: Finančne dodelitve in vpliv

Namen tega poročila je oceniti finančno zavezo države za zmanjšanje energetske revščine v Sloveniji od leta 2014 do 2024. Analizirali bodo se neposredni in posredni viri financiranja, vključno z nacionalnimi proračunskimi dodelitvami, programi Eko sklada in prispevki iz kohezijske politike EU. Poročilo bo prav tako ocenilo opažen vpliv na stopnje energetske revščine in obravnavalo izzive pri združevanju podatkov, da bi zagotovilo približen, a celovit finančni pregled.

III. Institucionalni okvir in kanali financiranja

A. Ključna ministrstva in agencije

Za zmanjševanje energetske revščine v Sloveniji je odgovornih več ključnih državnih organov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOP) je trenutno glavni nosilec prizadevanj, saj je odgovorno za določanje ciljev, izvajanje ukrepov in dodeljevanje sredstev v okviru Akcijskega načrta za zmanjševanje energetske revščine.  

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je prav tako vključeno v socialnopolitične vidike in je bilo predlagano za prevzem pristojnosti za energetsko revščino od Ministrstva za infrastrukturo. To ministrstvo je odgovorno tudi za socialne transferje. Predlagan prenos pristojnosti za energetsko revščino z Ministrstva za infrastrukturo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarja morebitno spremembo v dojemanju energetske revščine – od predvsem infrastrukturnega/stanovanjskega vprašanja do vprašanja, ki je tesneje povezano s socialno varnostjo. Ta institucionalna dinamika lahko vpliva na vrste ukrepov, ki so prednostni, in na način usmerjanja sredstev. Premik v pristojnosti bi lahko vodil do različnih političnih prednostnih nalog in mehanizmov financiranja. Medtem ko bi se Ministrstvo za infrastrukturo osredotočalo na tehnične izboljšave stavb, bi Ministrstvo za delo verjetno poudarjalo neposredno socialno pomoč in širšo socialno vključenost. To bi lahko povzročilo začasne prekinitve v kontinuiteti programov ali zahtevalo nove mehanizme usklajevanja med ministrstvi.  

B. Vloga Eko sklada (Slovenskega okoljskega javnega sklada)

Eko sklad je osrednja institucija v slovenskem energetskem sektorju in ključni izvajalec ukrepov za zmanjševanje energetske revščine. V zadnjih desetih letih je Eko sklad dodelil 393 milijonov EUR nepovratnih sredstev za skoraj 137.000 naložb v učinkovito rabo energije, z približno enakim zneskom odobrenih posojil. Ta številka zajema širok spekter energetskih učinkovitosti, ne le tistih, ki so neposredno namenjene energetski revščini.  

Eko sklad izvaja tudi ciljane programe za energetsko revščino:

• Projekt ZERO: Ta program zagotavlja brezplačno energetsko svetovanje (mreža ENSVET) in paket materialov/naprav prejemnikom socialne pomoči (DSP/VD) za zmanjšanje porabe energije in vode. Leta 2018 je bilo za projekt ZERO iz državnega proračuna dodeljenih 65.313 EUR.  
• Program ZERO500: Namenjen je energetski prenovi 500 gospodinjstev z nizkimi dohodki, za kar je bilo na voljo 5 milijonov EUR iz Kohezijskega sklada. Pilotni javni poziv je rezultiral v 140 tripartitnih pogodbah v vrednosti 850.000 EUR (73 dokončanih ukrepov za 423.000 EUR), drugi javni poziv pa v 88 pogodbah v vrednosti 757.000 EUR.  
• Specifične subvencije: Eko sklad ponuja 100-odstotne subvencije za energetsko revna gospodinjstva za ukrepe, kot so toplotna izolacija, energetsko učinkovita okna in zamenjava starih kurilnih naprav z napravami na lesno biomaso, z spodbudami do 18.000 EUR (ali 19.800 EUR) na gospodinjstvo. Približno 2 milijona EUR je bilo izplačanih 322 socialno šibkim občanom za nove naprave na lesno biomaso.  
• Trenutni javni poziv (ZER 2024): Odprt je nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščine (ZER 2024), za katerega je na voljo 5 milijonov EUR iz Sklada za podnebne spremembe.  

Eko sklad deluje kot ključen posrednik med širšimi nacionalnimi in EU cilji energetske učinkovitosti ter neposredno, oprijemljivo podporo energetsko revnim gospodinjstvom. Prehod od splošnega financiranja energetske učinkovitosti (393 milijonov EUR v 10 letih) k vedno bolj specifičnim programom (ZERO, ZERO500, ZER 2024) s 100-odstotnimi subvencijami za ranljive skupine kaže na strateško izboljšanje ciljanih intervencij. Vendar pa je težko pridobiti specifične letne podatke o porabi sredstev za energetsko revščino iz letnih poročil Eko sklada , kar predstavlja izziv za natančno zgodovinsko agregacijo.  

C. Prispevek Evropskih kohezijskih sredstev

Evropska kohezijska politika predstavlja pomemben vir financiranja za Slovenijo in prispeva k različnim nacionalnim ciljem, vključno z energetsko učinkovitostjo in socialno vključenostjo.

• Programsko obdobje 2014-2020: Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 je imel skupno vrednost odločitev o podpori, ki jih je financirala EU, približno 3,82 milijarde EUR (na dan 31. decembra 2023) ali 3,81 milijona EUR (na dan 30. junija 2024). To obdobje je vključevalo naložbe v nizkoogljično gospodarstvo, okoljske in podnebne ukrepe ter socialno vključenost. Sredstva so bila dodeljena v različnih sektorjih, vključno s “Podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih” in “Spodbujanjem socialnega vključevanja ter boja proti revščini in kakršnikoli diskriminaciji”.  
• Programsko obdobje 2021-2027: Sloveniji je dodeljenih 3,26 milijarde EUR sredstev kohezijske politike. Od tega je 806 milijonov EUR (ESRR, Kohezijski sklad) namenjenih za bolj zelen in nizkoogljičen prehod, vključno z izboljšanjem energetske učinkovitosti stavb in razvojem obnovljivih virov energije. Nadaljnjih 769 milijonov EUR (ESS+, ESRR) je namenjenih socialni vključenosti, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju, z izrecnim ciljem zmanjšanja socialne izključenosti in tveganja revščine za ranljive skupine. Sklad za pravični prehod (JTF) zagotavlja dodatnih 249 milijonov EUR za premogovne regije za podporo energetskemu prehodu in gospodarski diverzifikaciji.  
• Prihodnja sredstva EU (Socialni podnebni sklad): Predvideno je, da bo Socialni podnebni sklad EU (2026-2032) Sloveniji namenil več kot 300 milijonov EUR, pri čemer se pričakuje, da bo znaten del teh sredstev dodeljen ukrepom za energetsko revščino.  

Sredstva kohezijske politike EU predstavljajo pomemben, dolgoročen finančni okvir, v katerega so vključena prizadevanja za zmanjšanje energetske revščine. Čeprav skupni zneski so ogromni, je izziv v izolaciji natančnega deleža, ki je neposredno pripisljiv energetski revščini. Vedno pogostejša izrecna omemba “energetske revščine” in “pravičnega prehoda” v novejših programskih obdobjih (od 2021-2027 naprej) kaže na naraščajočo, bolj neposredno osredotočenost na to vprašanje, kar je usklajeno z razvojem nacionalne politike. Vendar pa brez podrobnejših razčlenitev, kako so ta večmilijardna sredstva pod-dodeljena specifičnim intervencijam za energetsko revščino, natančna številka za zadnje desetletje ostaja ocena, ki temelji na ciljih širših programov.

IV. Finančne dodelitve za zmanjševanje energetske revščine (2014-2024)

Ta del združuje razpoložljive finančne podatke, pri čemer se priznava, da natančna, enotna številka za celotno desetletje ni neposredno dostopna zaradi večplastnosti problema in struktur poročanja. Namesto tega so predstavljene približne številke in dodelitve, specifične za programe.

A. Nacionalne proračunske zaveze (Ministrstvo za finance)

Letni zaključni računi proračuna Ministrstva za finance kategorizirajo odhodke. Dve relevantni kategoriji, ki vključujeta ukrepe, povezane z energetsko revščino, sta “12 Viri energije in energetska učinkovitost” in “20 Socialna varnost”. Letni zaključni računi proračuna so dostopni na portalu GOV.SI. Na primer, leta 2021 je kategorija “Viri energije in energetska učinkovitost” imela odhodke v višini 82,7 milijona EUR.  

Čeprav te proračunske postavke vključujejo sredstva, ki prispevajo k energetski učinkovitosti in socialni podpori, so preširoke, da bi omogočile neposredno ekstrakcijo sredstev, namenjenih izključno zmanjševanju energetske revščine (npr. ciljane prenove stanovanj za ranljive skupine). “Socialna varnost” vključuje splošne socialne transferje, od katerih lahko nekateri posredno pomagajo gospodinjstvom pri pokrivanju stroškov energije, vendar niso neposredne naložbe v “zmanjšanje energetske revščine”. Ta omejitev pomeni, da natančna razčlenitev iz teh povzetkov na visoki ravni ni mogoča. To poudarja strukturni izziv pri poročanju o javnih financah za medsektorska vprašanja, kot je energetska revščina, ki se obravnavajo prek več, pogosto širokih, proračunskih programov. To pomeni, da enotna, skupna proračunska postavka za “zmanjšanje energetske revščine” v vseh ministrstvih in programih ne obstaja, kar otežuje celovito finančno spremljanje.

B. Programi in subvencije Eko sklada (neposredne intervencije)

Eko sklad je najbolj transparenten in neposredno merljiv vir financiranja za zmanjševanje energetske revščine. V zadnjih 10 letih je Eko sklad dodelil 393 milijonov EUR nepovratnih sredstev za skoraj 137.000 naložb v učinkovito rabo energije, z podobnim zneskom odobrenih posojil. Ta številka predstavlja celoten prispevek Eko sklada k energetski učinkovitosti, zmanjšanje energetske revščine pa je del tega.  

Posebne dodelitve/odhodki za energetsko revščino vključujejo:

• Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine (2024-2026): Za to triletno obdobje je predvidenih skupno 33,8 milijona EUR. To vključuje:
  • 27,0 milijona EUR za investicijske ukrepe v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE).
  • 5,0 milijona EUR za vključevanje energetsko revnih gospodinjstev v energetske skupnosti.
  • 1,8 milijona EUR za delovanje projektne pisarne z regionalnimi svetovalnimi točkami in neformalno mrežo za informiranje in ozaveščanje.  
• Projekt ZERO: Leta 2018 je bilo za projekt ZERO, ki zagotavlja brezplačno energetsko svetovanje in osnovne materiale za varčevanje z energijo prejemnikom socialne pomoči, namenjenih 65.313 EUR iz državnega proračuna.  
• Program ZERO500: Za ta program, namenjen energetski prenovi 500 gospodinjstev z nizkimi dohodki, je bilo na voljo 5 milijonov EUR iz Kohezijskega sklada.
  • Pilotni javni poziv ZERO500: Približno 850.000 EUR v tripartitnih pogodbah (73 dokončanih ukrepov za 423.000 EUR).  
  • Drugi javni poziv ZERO500: Približno 757.000 EUR v tripartitnih pogodbah.  
• Subvencije za ogrevanje na biomaso: Približno 2 milijona EUR je bilo izplačanih 322 socialno ranljivim občanom za nove naprave za ogrevanje na biomaso.  
• Subvencije za prenovo večstanovanjskih stavb: Poroča se, da je bilo 1.500 EUR izplačanih dvema socialno ranljivima občanoma za njun delež pri prenovi večstanovanjskih stavb.  
• Javni poziv ZER 2024: Ta tekoči javni poziv za nepovratne finančne spodbude za energetsko revna gospodinjstva ima na voljo 5 milijonov EUR iz Sklada za podnebne spremembe.  

Številke Eko sklada kažejo jasno zavezanost, saj so nedavni akcijski načrti namenili več deset milijonov EUR posebej za ta namen. Model 100-odstotne subvencije za ranljive skupine kaže na politično osredotočenost na neposredno finančno pomoč in naložbe v izboljšanje energetske učinkovitosti za tiste, ki jih je energetska revščina najbolj prizadela. Vendar pa letna poročila Eko sklada za obdobje 2015-2023 na splošno kažejo, da podrobni podatki o porabi sredstev za energetsko revščino niso “na voljo v dokumentu” ali zahtevajo neposreden dostop in ročni pregled obsežnih PDF dokumentov. To pomeni, da celovita letna razčlenitev Eko sklada za celotno desetletje ni neposredno izvedljiva iz razpoložljivih informacij.  

C. Financiranje iz kohezijske politike EU (posredni in neposredni prispevki)

Kohezijska politika EU je glavni vir naložb v Sloveniji.

• Obdobje 2014-2020: Skupna vrednost odločitev o podpori, ki jih je financirala EU v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020, je znašala približno 3,82 milijarde EUR. To obdobje je vključevalo naložbe v “nizkoogljično gospodarstvo” in “socialno vključenost”, ki posredno ali neposredno prispevajo k zmanjšanju energetske revščine.  
• Obdobje 2021-2027: Sloveniji je dodeljenih 3,26 milijarde EUR sredstev kohezijske politike. Od tega je 806 milijonov EUR namenjenih za bolj zelen in nizkoogljičen prehod (vključno z energetsko učinkovitostjo stavb), 769 milijonov EUR pa za socialno vključenost in boj proti revščini za ranljive skupine. Sklad za pravični prehod (JTF) dodaja  

249 milijonov EUR za premogovne regije.  

• Prihodnji Socialni podnebni sklad: Več kot 300 milijonov EUR je namenjenih Sloveniji iz Socialnega podnebnega sklada EU (2026-2032), pri čemer se pričakuje, da bo znaten del teh sredstev dodeljen ukrepom za energetsko revščino.  

Sredstva kohezijske politike EU zagotavljajo obsežen, dolgoročen finančni okvir, v katerega so vključena prizadevanja za zmanjšanje energetske revščine. Čeprav so skupni zneski ogromni, je izziv v izolaciji natančnega deleža, ki je neposredno pripisljiv energetski revščini. Premik v programih EU od široke “energetske učinkovitosti” in “socialne vključenosti” k izrecnim omembam “energetske revščine” in “pravičnega prehoda” v poznejših obdobjih (2021-2027 in naprej) kaže na naraščajočo, bolj neposredno osredotočenost na to vprašanje, kar je usklajeno z razvojem nacionalne politike. Vendar pa brez podrobnejših razčlenitev, kako so ta večmilijardna sredstva pod-dodeljena specifičnim intervencijam za energetsko revščino, natančna številka za zadnje desetletje ostaja ocena, ki temelji na ciljih širših programov.

Tabela 1: Ključne finančne dodelitve in zaveze za zmanjševanje energetske revščine v Sloveniji (2014-2026/2032)

V. Vpliv in trendi energetske revščine

Energetska revščina v Sloveniji kaže postopno zmanjšanje v daljšem obdobju med letoma 2014 in 2024. Delež energetsko revnih gospodinjstev se je v tem desetletju zmanjšal za tretjino, kar predstavlja 25.000 gospodinjstev. Najnižja stopnja je bila zabeležena leta 2021.  

Najnovejši podatki za leto 2024 kažejo, da je bilo približno 63.000 gospodinjstev (7,3 % vseh gospodinjstev) energetsko revnih, kar je prizadelo okoli 110.000 oseb. To predstavlja rahlo povečanje za 0,1 odstotne točke in 1.000 oseb v primerjavi z letom 2023, ko je bilo energetsko revnih 62.000 gospodinjstev (7,2 %).  

Glavni dejavniki, ki so prispevali k energetski revščini, so bile neustrezne bivanjske razmere (npr. puščajoče strehe, vlažne stene) in nezmožnost plačevanja komunalnih računov. V obdobju 2014-2024 se je delež gospodinjstev, ki si finančno niso mogla privoščiti ustreznega ogrevanja doma, rahlo zmanjšal, delež gospodinjstev, ki so zamujala s plačilom komunalnih računov zaradi finančnih težav, pa se je zmanjšal za dve tretjini.  

Opaženo zmanjšanje stopenj energetske revščine, zlasti pomembno zmanjšanje števila gospodinjstev, ki niso mogla plačati komunalnih računov, kaže, da so kombinirane finančne dodelitve in politični ukrepi v desetletju imeli merljiv pozitiven vpliv. Rahlo povečanje v letu 2024 kaže, da energetska revščina ostaja dinamično vprašanje, občutljivo na zunanje gospodarske ali energetske tržne nihanja, in zahteva nadaljnje intervencije. To pomeni, da so finančne zaveze in izvedeni programi bili učinkoviti pri zmanjševanju energetske revščine in lajšanju finančnega bremena, povezanega z energetskimi stroški za ranljiva gospodinjstva. Neposredna povezava med finančnimi intervencijami (subvencijami, nadgradnjami energetske učinkovitosti) in zmanjšano nezmožnostjo plačevanja računov je jasen kazalnik uspeha. Vendar pa rahlo povečanje energetske revščine v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 kaže, da problem ni v celoti rešen in ostaja občutljiv na trenutne gospodarske razmere ali spremembe cen energije. To pomeni, da je kljub doseženemu napredku potrebna stalna in prilagodljiva podpora. Podatki o vplivu potrjujejo smiselnost finančnih dodelitev in zagotavljajo ključne povratne informacije o učinkovitosti javne porabe na tem področju. Poleg tega poudarjajo, da je energetska revščina trajen izziv, ki zahteva dolgoročne strategije.  

Tabela 2: Trendi energetske revščine v Sloveniji (2014-2024)

VI. Izzivi pri združevanju podatkov in transparentnosti

Kvantifikacija natančne finančne zaveze za zmanjšanje energetske revščine se sooča z več izzivi. Eden glavnih je, da proračunska poročila države (npr. “Zaključni račun proračuna” Ministrstva za finance) kategorizirajo odhodke široko (npr. “Viri energije in energetska učinkovitost”, “Socialna varnost”). Te kategorije zajemajo širok spekter dejavnosti, kar otežuje izolacijo natančnih zneskov, namenjenih izključno zmanjševanju energetske revščine, brez podrobnejših finančnih podatkov na ravni programov, ki običajno niso na voljo v povzetkih poročil.  

Poročanje Eko sklada, čeprav je ključna izvajalska agencija s specifičnimi programi za energetsko revščino, pogosto navaja, da podrobne informacije o porabi sredstev za zmanjšanje energetske revščine niso “na voljo v dokumentu” ali zahtevajo neposreden dostop in ročni pregled obsežnih PDF dokumentov. To ovira celovito zgodovinsko združevanje podatkov.  

Zapletenost sredstev EU je še en izziv. Evropska kohezijska politika, čeprav znatna in prispeva k energetski učinkovitosti ter socialni vključenosti, se upravlja v okviru kompleksnih okvirov s širokimi cilji. Ekstrakcija specifičnih dodelitev za energetsko revščino iz teh večmilijardnih programov zahteva zelo podrobne podatke, ki niso zlahka dostopni v povzetkih poročil. Opažene so tudi administrativne kompleksnosti in birokratske zamude pri izvajanju sredstev.  

Razvoj politike in spremembe definicije energetske revščine ter premiki v ministrskih pristojnostih v desetletju prav tako otežujejo dosledno finančno spremljanje, saj so se standardi poročanja in klasifikacije programov morda spreminjali.  

Razdrobljenost finančnega poročanja med različnimi vladnimi organi in viri financiranja, skupaj s široko kategorizacijo odhodkov in zgodovinskim razvojem političnih opredelitev, inherentno otežuje zagotavljanje enotnega, natančnega skupnega zneska državnih odhodkov za zmanjšanje energetske revščine v zadnjem desetletju. To zahteva približno oceno, ki temelji na razpoložljivih programsko specifičnih podatkih in jasno priznanje teh omejitev. To poudarja morebitno področje za izboljšanje transparentnosti in poročanja o javnih financah, zlasti za medsektorska socialna in okoljska vprašanja, ki vključujejo več vladnih oddelkov in virov financiranja. Boljše združevanje podatkov bi omogočilo natančnejše ocene vpliva in evalvacije politik.

VII. Zaključek in prihodnje perspektive

A. Povzetek približne skupne finančne zaveze

Na podlagi razpoložljivih informacij, določitev enotne, natančne številke za skupni znesek, ki ga je Slovenija namenila zmanjševanju energetske revščine v zadnjih desetih letih, ni mogoča zaradi kompleksnosti združevanja podatkov med različnimi ministrstvi, programi in viri financiranja EU. Vendar pa je mogoče orisati približno sliko:

• Neposredno ciljana sredstva: Slovenija je namenila več deset milijonov evrov posebej za zmanjšanje energetske revščine prek ciljanih programov. Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine (2024-2026) sam predvideva 33,8 milijona EUR. Specifični programi Eko sklada, kot so ZERO500 (skupno na voljo  

5 milijonov EUR), subvencije za ogrevanje na biomaso (približno  

2 milijona EUR izplačanih) in trenutni javni poziv ZER 2024 (na voljo še  

5 milijonov EUR), predstavljajo neposredne, namenske naložbe. Projekt ZERO je leta 2018 prejel tudi  

65.313 EUR.  

• Širša prispevajoča sredstva: Poleg teh neposrednih dodelitev so pomembna sredstva iz nacionalnega proračuna v kategorijah “Viri energije in energetska učinkovitost” in “Socialna varnost”, pa tudi večmilijardna sredstva kohezijske politike EU, posredno ali široko prispevala k izboljšanju energetske učinkovitosti in podpori ranljivim gospodinjstvom. Na primer, celotna nepovratna sredstva Eko sklada za energetsko učinkovitost v desetletju so znašala 393 milijonov EUR , sredstva kohezijske politike EU za Slovenijo pa so znašala približno  

3,82 milijarde EUR za obdobje 2014-2020 in  

3,26 milijarde EUR za obdobje 2021-2027. Čeprav natančnega deleža za energetsko revščino ni mogoče izolirati iz teh širših zneskov, je njihov prispevek nesporno pomemben.  

B. Pregled prihodnjih načrtovanih dodelitev

Slovenija kaže nenehno zavezanost boju proti energetski revščini. Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine (2024-2026) določa jasne finančne cilje v višini 33,8 milijona EUR. Gledano naprej, se pričakuje, da bo Socialni podnebni sklad EU (2026-2032) Sloveniji zagotovil več kot  

300 milijonov EUR, pri čemer se pričakuje, da bo znaten del namenjen ukrepom za energetsko revščino.  

Posodobljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) določa ambiciozne cilje za leto 2030, vključno z zmanjšanjem deleža energetsko revnih gospodinjstev na med 3,8 % in 4,6 %, izvedbo naložb v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v vsaj 8.000 energetsko revnih gospodinjstvih ter doseganjem kumulativnih prihrankov energije v teh gospodinjstvih v višini 573 GWh.  

C. Priporočila za izboljšano poročanje podatkov in usklajenost politik

Za omogočanje natančnejšega spremljanja in ocenjevanja finančnih zavez za zmanjšanje energetske revščine je priporočljivo, da vladni organi in izvajalske agencije sprejmejo podrobnejše in enotne standarde poročanja. To bi vključevalo:

• Namenske proračunske postavke: Vzpostavitev specifičnih proračunskih postavk ali podkategorij, jasno označenih za “zmanjšanje energetske revščine” v nacionalnih proračunskih računih in poročilih agencij.
• Podrobno poročanje o programih: Zahtevanje od izvajalskih agencij, kot je Eko sklad, da zagotovijo zlahka dostopne, združene letne podatke o odhodkih, posebej za programe, namenjene energetski revščini, v svojih javnih poročilih.
• Medsektorska integracija podatkov: Razvoj mehanizmov za boljšo medministrsko in medfinančno integracijo podatkov, da se zagotovi celovit finančni pregled prizadevanj za obravnavanje energetske revščine, vključno s prispevki iz širših kohezijskih sredstev EU.
• Dosledne definicije: Zagotavljanje dosledne uporabe definicije energetske revščine v vseh poročilih in izvajanju programov.

Te izboljšave bi bistveno povečale transparentnost, odgovornost in zmožnost izvajanja celovitih ocen ekonomskega vpliva prizadevanj Slovenije za boj proti energetski revščini.