Izpostavljeno Kakovost bivanja

Sobivanje z virusi

Sobivanje z virusi

Prava pot je sobivanje z virusi, saj so na Zemlji že od pojava življenja, zanesljivo pa pred ljudmi.

Virusi so enocelični organizmi na meji med živo in neživo naravo. Pravzaprav niso celice, zato jih ne uvrščamo med organizme. Niso živi, saj se samostojno ne razmnožujejo niti niso neživi, saj se razmnožujejo v gostitelju. So most med živo in neživo naravo, ker kažejo lastnosti živih bitij in neživih stvari. Virusi so paraziti, patogeni, o katerih ni možno reči nič lepega.

Sopomenke parazitov so prisklednik, pijavka, zajedavec, žicar, zastonjkar, krvoses, lenuh, postopač, lenoba, zguba, da ne naštevam sopomenk družbenih parazitov. Nič lepega.

Virusi okoli nas

Beseda izhaja iz latinske »virus«, ki se nanaša na sluz, slino, strup ali druge škodljive snovi. Danes se izraz »virus« uporablja za opis bioloških virusov in kot metafora za druge parazitsko-reproduktivne stvari, kot so računalniški virusi in izkoriščevalske ideologije. Virusi so zelo majhni, na vsakem kvadratnem metru zemeljske površine in v vsaki kapljici vode jih je na stotine milijonov, ali je veliko vrst, Wikipedija pravi, da jih je več kot 5.000, hkrati pa se stalno spreminjajo. Še hujše, v nas, na nas in okoli nas je stalno na milijarde virusov, nekateri od njih so nevarni.

Sedanji smrtni sovražnik je koronavirus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Ne le, da je ta virus nekoliko drugačen od do zdaj znanih, zelo hitro se spreminja.

Med epidemijo so družabni stiki okrnjeni.

Zdravljenje bolezni COVID-19 je simptomatsko, saj zdravila ali cepiva za zdaj še ni. Kljub temu pa nismo brez obrambe, saj ima človeštvo tisočletne izkušnje v boju z virusi. Čeprav so koronaviruse odkrili v 60-ih letih prejšnjega stoletja, so ljudi ogrožali že od nekdaj. Najboljša obramba proti virusom je odpornost organizma, ki se krepi z zdravo hrano in zdravim življenjskim slogom. K zmanjšanju okužb pripomore skrbno umivanje rok z milom, dezinfekcija okuženih površin in higiena kašlja.

Stoletja izkušenj

Človeštvo se redno srečuje s pandemijami.

Gobavost, 11. stoletje

Večtisočletne izkušnje so dobro dokumentirane.

Seveda poslušamo tudi o novih dognanjih in napotkih za premagovanje virusnih bolezni, nekatere ideje in teorije zarote prekašajo celo burno domišljijo. V boju z virusi pomaga odpornost organizma, ki ga krepi zdrav življenjski slog, zdrava prehrana, vitamini in minerali, negativni ioni, meditacija, umivanje rok z milom in podobno. O tem kdaj drugič. Svež zrak, čista voda, sončna svetloba in improvizirane maske za obraz so varovali bolnike že pred stoletjem; zakaj ne bi tudi zdaj?

Zrak

Koronavirus SARS-CoV-2 se podobno razmnožuje kot vsi koronavirusi. Za zmanjšanje možnosti okužb v notranjih prostorih naj je na voljo učinkovit ukrep, prezračevanje. Vendar mora biti prezračevanje varno, kot priporoča REHVA.

Klice, ki se prenašajo po zraku, lahko povzročijo množično okužbo v zaprtih prostorih, ki so nepravilno prezračevani in vzdrževani. Čeprav pri možnosti tovrstnih okužb pomislimo na legionelo, se z njo redko srečamo. Precej pogosteje se širijo gripe, pljučnice, viroze in celo nove bolezni brez imena.

Proti gripi se lahko cepite. Še učinkoviteje se zaščitite, če pravilno prezračujete. Odločitev je vaša.

Pri idealnih sobnih pogojih, temperaturi 20 °C in relativni vlagi 50 % so delci virusov gripe nestabilni. Nasprotno pa so pri nižji temperaturi virusi obstojnejši. Na zgornjem diagramu vidite razliko med stabilnostjo virusov v hladnem zunanjem zraku in toplem, notranjem zraku.

Najprimernejša je 50 % zračna vlaga pri 20 °C.

Čeprav je fiziologija SARS-CoV-2 neznanka, je med previdnostnimi ukrepi tudi redno prezračevanje prostorov. Neverjetno, kako koristno je meriti vlažnost in temperaturo sobnega zraka.

Zadnja smernica REHVA COVID-19 opozarja, da vlaženje in klimatizacija nimata praktičnega učinka na stabilnost (sposobnost preživetja) SARS-CoV-2, le s pravilnim prezračevanjem zmanjšamo možnost okužbe.

Povzetek praktičnih ukrepov za obratovanje stavbnih sistemov

  1. Zagotovite prezračevanje prostorov z zunanjim zrakom
  2. Preklopite prezračevanje na nazivno hitrost vsaj 2 uri pred časom uporabe stavbe in preklopite na nižjo hitrost 2 uri po času uporabe stavbe
  3. Ko stavba ni obljudena (ponoči in ob koncih tedna), ne izključite prezračevanja, ampak naj sistemi delujejo z manjšo hitrostjo
  4. Zagotovite redno dodatno prezračevanje z odpiranjem oken (tudi v mehansko prezračevanih stavbah)
  5. Zagotavljajte stalno prezračevanje stranišč 24/7 (ur/dni v tednu)
  6. Izogibajte se odprtim oknom v straniščih, da zagotovite pravo smer prezračevanja
  7. Naročite uporabnikom stavbe, da stranišče splakujejo z zaprtim pokrovom
  8. Preklopite klimatske naprave z recirkulacijo na 100 % zunanji zrak
  9. Preglejte opremo za rekuperacijo toplote in se prepričajte, da tesni
  10. Izključite ventilatorske konvektorje ali jih nastavite tako, da so ventilatorji stalno vklopljeni
  11. Ne spreminjajte nastavitev ogrevanja, hlajenja in morebitnih nastavitev ovlaževanja
  12. Za to obdobje ne načrtujte čiščenja kanalov
  13. Menjajte zračne filtre kot običajno v skladu z načrtom vzdrževanja
  14. Redna menjava in vzdrževanje filtrov se izvajata z zaščitnimi ukrepi, vključno z zaščito dihal

Voda

Človek je vodno bitje, njegovo telo vsebuje 70 % vode. Telo je kot vrč vode, v katerem neprestano potekajo življenjski procesi. Voda mora v telesu nenehno krožiti. Ima veliko vlogo pri uravnavanju telesne temperature, preko krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi …

Voda učinkuje na kožo s toplotnimi, kemičnimi in mehanskimi dražljaji, ki sprožijo procese, s katerimi organizem uravnava osnovne funkcije telesa in spodbuja delovanje različnih organov.

Zdravljenje od nekdaj

Zdravljenje z vodo (hidroterapija) in terapevtska klimatologija sega v pradavnino. Rimljani so razvijali vodno zdravljenje in njegove številne oblike so se kot hidroterapija ali talasoterapija prenesle do nas.

Rimljani so poznali hladne in vroče kopeli kakor tudi parne kopeli, rimska kopališča so poleg zdravstvene imele tudi pomembno družabno vlogo.

Japonci že tisočletja cenijo zdravilne lastnosti naravnih termalnih vod (onsen), še danes pa ohranjajo mističen pomen kopeli. Arabski svet, iranske in severne indijske dežele splošno uporabljajo javna kopališča. Turška kopel (hamam) združuje parno kopel osrednje Azije in rimske kopeli, morda je ravno zato priljubljena. Finska savna in ruska banja sta zaradi toplejšega in bolj suhega zraka nekoliko bolj naporni. Vse vodne terapije pa omogočajo sprostitev telesa in duha.

Preprečimo okužbe z virusi. Umivanje rok je osnovni ukrep. Maska (tudi improvizirana) zmanjša verjetnost okužbe.

Moderne kopalne tehnike oziroma zdravljenje z vodo imajo tradicijo tudi v Sloveniji, razvoj zdravstvene higiene o uporabi vode v namene zdravljenja.

Arnold Rikli je v 19. stoletju na Bledu uveljavil metodo zdravljenja, ki je temeljila na kopanju v hladni vodi, sončenju in sprehajanju, veliko je dal na preventivo. Zanj so bili namreč voda, sonce in zrak vir zdravja. Njegovo reklo je bilo: »Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj«.

Približno v istem času je Alojz Prašnikar v Kamniku zgradil »Kopališče in zdravilišče«, kjer so zdravili po metodi Kneippovega zdravljenja. Knajpanje je še danes priznana hidroterapija, izmenjavanje tople in hladne vode za umivanja, oblive, kopeli, ovitke ter obkladke, inhalacije in pitje.

Voda lahko pozdravi marsikatero bolezen. Recept je enostaven: odrasla oseba naj bi popila vsaj 2 l vode dnevno, po nekaj kozarcev pol ure pred vsako jedjo.

Vodne kopeli in pitje vode niso zdravilo za bolezen COVID-19. Posredno kljub temu koristijo, saj krepijo naravno imunost organizma. Vsekakor vodne terapije olajšajo sobivanje z virusi.

Ostani doma.

Sončna svetloba

Dokazano, koronavirus ne mara sonca. Zapisi o pandemiji iz leta 1918 kažejo na učinkovito metodo zdravljenja, izpostavljanje bolnikov sončni svetlobi. Nekaj težko pridobljenih izkušenj iz največje pandemije v zapisani zgodovini bi nam lahko pomagalo v prihodnjih tednih in mesecih.

Bolniki z gripo, zdravljeni s sončno svetlobo v bolnišnici Camp Brooks v Bostonu. Medicinsko osebje je imelo maske za preprečevanje okužb.

Zdravniki so ugotovili, da so bolniki, ki so se zdravili na prostem, okrevali po gripi bolje kot tisti, ki so se zdravili v zaprtih prostorih. Kombinacija svežega zraka in sončne svetlobe je preprečila smrt med bolniki, maske so preprečile okužbe med medicinskim osebjem.

Za to obstaja znanstvena razlaga. Raziskave kažejo, da je zunanji zrak naravno razkužilo. Svež zrak, poln negativnih ionov, lahko ubije viruse gripe in druge škodljive mikrobe. Negativni ioni iz zraka odstranijo vse bakterije in viruse. Sončna svetloba deluje antibakterijsko, UV-C žarki ubijejo viruse.

Sobivanje po pandemiji

Življenje bo šlo naprej, bogatejši bomo za eno izkušnjo. Pandemija bo minila, človeštvo bo preživelo, večina od nas bo še vedno živa – svet pa se bo spremenil. Do takrat pa ostanite doma in nekaj malega naredite v hiši. Če pa res morate ven, ne pozabite na masko in zadostno medsebojno razdaljo.

Ko bomo spoznali, da človeška vrsta ni večvredna, da si ne moremo podrediti narave, temveč da moramo z njo sobivati, bo tudi sobivanje z virusi preprostejše. Za močan imunski sistem pa mora poskrbeti vsak posameznik. Zdrav duh v zdravem telesu sloni na vodi, zdravi hrani, zmernem gibanju, soncu, svežem zraku in zeliščih. Kot je rekel Kosobrin, za vsako bolezen rožica raste.

Sobivanje z virusi, ki so povsod okoli nas.

Morda vam bodo koristile nekatere podrobnosti o koronavirusu, ki jih še niste vedeli:

* Virus ni živi organizem, ampak beljakovinska molekula (DNK ali RNK), ki jo pokriva zaščitni ovoj, mešanica beljakovin in lipidov (maščob). Ob vstopu v celice gostitelja se lahko razmnožuje.

* Virus ni živ organizem, ampak beljakovinska molekula. Ni ga možno ubiti temveč razgraditi. Čas razpadanja (razgradnje)  je odvisen od temperature, vlažnosti in vrste materiala, v katerem se nahaja.

* Virus je zelo krhek. Edina stvar, ki ga ščiti, je tanka plast maščobe. Zato sta milo ali detergent najboljše sredstvo, ker milna pena raztaplja maščobo (zato si morate dolgo časa drgniti roke: 20 sekund ali več, da se naredi veliko pene). Z raztapljanjem plasti maščobe se beljakovinska molekula virusa razprši in razgradi.

* Ob prisotnosti mila razpade virus kot hišica iz kart.

* Vodikov peroksid H2O2 je močno antibakterijsko in protivirusno sredstvo. Aktivni kisik, ki izhaja iz peroksida,  uničuje viruse.

* Toplota topi maščobe; zato je priporočljivo uporabljati toplo vodo( nad 25 stopinj Celzija) za umivanje rok, oblačil in vsega. Poleg tega topla voda naredi več pene, zato je še bolj uporabna.

* Močan alkohol ali katera koli zmes z alkoholom, ki presega 65% alkohola, RAZKROJI VSE MAŠČOBE, tudi zunanjo lipidno plast virusa.

* Razkužilo raztopi  beljakovine oz. jih razkroji. Razkužilo lahko izdelate sami tako, da razredčite varikino. Navodilo za razkužilo 0,1 % natrijev hipoklorit: 100 ml oz.  en deciliter varikine -belilnega sredstva, ki vsebuje 5 % natrijevega hipoklorita – dodajte v 4,9 litra vode, premešajte. Uporabljajte zaščitna očala in rokavice.

* BAKTERICIDI NE UČINKUJEJO NA VIRUSE! Virus ni živ organizem kot so bakterije. Z baktericidi in antibiotiki ne morete ubiti tega, kar ni živo. Treba je razgraditi strukturo virusov.

* Nikoli ne tresite oblačil, rjuh ali drugih materialov, ki bi lahko bili nosilci virusov. Če oblačila stresete, virusi lebdijo v zraku do 3 ure in jih zlahka vdihnete. Na porozni površini se virus razgradi v obdobju do 3 ur (tkanina in porozna površina), 4 ure (baker in les), 24 ur (karton), 42 ur (kovina) in 72 ur (plastika), možen pa je obstoj virusov na hladnih površinah tudi po več tednov.

* Virusne molekule ostanejo zelo stabilne pri zunanjem mrazu ali umetnem mrazu, kot so klimatske naprave v domovih in avtomobilih. Prav tako potrebujejo vlago in temo, da ostanejo stabilne. Zato ga bodo razvlažena, suha, topla in svetla okolja hitreje razgradila.

* UV-C svetloba razgrajuje beljakovine virusa.

* Virusi ne morejo prodreti v telo, če je koža zdrava, razen skozi sluznice.

* Kis ne uničuje virusov, saj ne razgradi zaščitne plasti maščobe.

* Žgane pjače (40% alkohola) ne uničijo virusov. Učinkuje tekočina z vsebnostjo alkohola nad 60%. Redke žgane pijače in ustne vode imajo tako visoko koncentracijo alkohola.

* Bolj ko je prostor zaprt, večja je lahko koncentracija virusov v prostoru. Prostore je zato treba REDNO PREZRAČEVATI!

* Umivajte si roke pred in po dotiku sluznice, hrane, ključavnic, gumbov, stikal, daljinskega upravljalnika, mobilnega telefona, ure, računalnikov, pisarn, televizije itd… Enako velja pri uporabi kopalnice.

* Suhe roke redno hidrirajte s kremo, saj se lahko molekule skrijejo v mikro razpoke. Čim debelejša je krema, tem bolje.

* Poskrbite tudi za to, da so vaši nohti čim krajši, da se virus ne zadržuje pod nohti.

opomba: povzeto po članku univerze Johns Hopkins University in drugih virih

Delite naprej!

Sorodni članki

Mobilnost za trajnostno prihodnost

Matjaž Valenčič

Toplotne črpalke za slehernike

Matjaž Valenčič

Obnovljivi viri energije namesto fosilne in jedrske

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1