Državna strateška zaloga

Beremo, da je izrabljeno jedrsko gorivo državna strateška zaloga, da ni  visoko radioaktiven odpadek in da ima jedrska energija vse možnosti, da jo označimo za trajnostno. Je to res ali je zgolj pragmatizem, kot v pregovoru “If You Can’t Beat Them, Join Them”? Menda je jedrcem (članom Društva jedrskih strokovnjakov) izrek “Fake it ’til you make it” na kožo pisan.

Oba izreka je možno posloveniti. Prvega kot: “Če ne moreš premagati, se pridruži”, drugega pa kot “”Potvarjaj, dokler ne postane resnica.”

Odlaganje VRAO in IG pač ni nepomembna malenkost, ki bi jo smeli jedrski lobisti spregledati.

• Vrhunski manager je 18.6.2021 jasno povedal, da za odlaganje VRAO nimamo tehničnih rešitev niti denarja: »morda bodo čez dvesto let zanesljivo našli tehnično rešitev«. Poglej, groza!
• Radioaktivni odpadki niso večni. Kot je povedal bivši direktor GEN, sčasoma mineralizirajo. Ta “sčasoma” pomeni milijon let, mesec gor ali dol. Ker vemo, da se je človeštvo moderne dobe začelo pred kakimi 150.000 leti v kraju Herta v Etiopiji in ker vemo, da so pred 100.000 leti pri nas še živeli neandertalci, pa so jedrski odpadki, za človeštvo, večni.
• Vemo, da je Slovenija ena redkih, če ne celo edina jedrska država na svetu, ki nima urejenega odlaganja nobenih radioaktivnih odpadkov. Avtor citata, da so jedrski odpadki dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem, je ekonomist, finančnik ki je bil kot član AUKN med leti 2010 in 2012 tudi upravitelj državnega premoženja v GEN Energiji in s tem seveda posredno tudi v NEK. Pravzaprav bi moral reči, da so neprecenljivo breme zanamcem. Niti sedanja generacija, ki žanje sadove jedrske energije, v obdobju debelih krav, nima dovolj denarja, da pospravi za sabo. Zato jedrci puščajo zanamcem, poleg radioaktivnih bremen, tudi pravljice, da kopičijo radioaktivne odpadke z najboljšimi nameni. Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, pot tlakovana z najboljšimi nameni pa verjetno verjetno naravnost v deveti krog, najgloblji del pekla.
• ARAO sporoča: “Smo nosilci družbene odgovornosti, da kot generacija, ki ima koristi od uporabe radioaktivnih snovi, poskrbimo za trajne rešitve in da bremen ravnanja z radioaktivnimi odpadki po nepotrebnem ne prelagamo na naslednje generacije.” Je vrinek “po nepotrebnem” zgolj leposlovno opravičilo za okoljski kriminal?

Ali bi bilo, kljub izrabi radioaktivnih odpadkov, še vedno potrebno geološko odlagališče?

Odlično vprašanje! Jedrci pravijo, da ne. Zato se niti ne trudijo, da bi poiskali lokacijo za odlagališče VRAO. Nasprotno, zavajajo, da odlagališče ni potrebno. Menda je tudi to zavajanje iz pragmatičnih razlogov.

Vendar je odlagališče VRAO, kljub možnosti izrabe radioaktivnih odpadkov, nujno! Tega se zavedajo vse odgovorne jedrske države. Mar bi Švicarji, ki so marsikomu za zgled, gradili odlagališče VRAO, če ne bi bilo nujno?

Tudi če bi uspeli optimizirati procese obdelave in ponovne uporabe radioaktivnih odpadkov, bi geološko odlagališče še vedno ostalo nujno. Razlogi za to so naslednji:

• Obseg odpadkov: Tudi z najučinkovitejšimi metodami predelave bo vedno ostal določen delež radioaktivnih odpadkov, ki jih ne bo mogoče ponovno uporabiti ali predelati v manj nevarno obliko.
• Dolga razpolovna doba: Nekateri radioaktivni elementi imajo izjemno dolgo razpolovno dobo, kar pomeni, da bodo predstavljali nevarnost za okolje še tisoče let.
• Negotovosti glede prihodnjih tehnologij: Čeprav se tehnologija nenehno razvija, ni zagotovila, da bomo v prihodnosti razvili tehnologije, ki bi popolnoma odpravile potrebo po geološkem odlagališču.
• Varnost: Geološko odlagališče je najboljša trenutno znana rešitev za dolgoročno varno izoliranje radioaktivnih odpadkov od biosfere.

Zakaj je geološko odlagališče nujno?

Stabilnost: Geološka formacija zagotavlja stabilno in varno okolje za odlaganje odpadkov.
Izolacija: Ustrezno zasnovano odlagališče preprečuje stik radioaktivnih odpadkov z okoljem.
Dolgotrajnost: Geološke formacije so stabilne na geoloških časovnih lestvicah, kar je nujno za varno odlaganje radioaktivnih odpadkov.

Kaj pa druge možnosti?

Čeprav se občasno pojavijo druge ideje, kot so odlaganje v vesolje ali na dno oceanov, nobena od teh ni tehnološko izvedljiva ali pa predstavlja prevelika tveganja za okolje. Geološko odlagališče ostaja najbolj preučen in sprejet način za obravnavo radioaktivnih odpadkov. In ne, radioaktivni odpadki niso državna strateška zaloga.

Zaključek

Tudi če bi se uspeli izogniti gradnji novih jedrskih elektrarn in bi v celoti prešli na obnovljive vire energije, bi še vedno imeli obsežno količino obstoječih radioaktivnih odpadkov, ki bi jih bilo treba varno odložiti. Geološko odlagališče je trenutno najboljša in najvarnejša rešitev za ta problem. Zato se, ob referendumu JEK2, pogovarjajmo tudi o odlagališču radioaktivnih odpadkov. Ne nas žejne preko vode, prosim!

Slovenija bo jedrska država, dokler ne bo varno odložila vseh svojih radioaktivnih odpadkov. To je strošek za naslednje generacije. Zapomnite si zagovornike kopičenja radioaktivnih odpadkov, ki jih uvrščajo v “državne strateške zaloge”. Sodila jim bo zgodovina.