“Jedna jedina” je dokumentarna serija o nuklearni elektrarni Krško in o jedrski energiji. Obsega tri epizode. Nastala je v produkciji neodvisne produkcijske družbe “Castor Multimedia”.
Ob zbiranju dokumentacije je avtor naletel na prikrito jedrsko zablodo: Titov režim je želel atomsko bombo in 16 jedrskih elektrarn!
Motiv
Avtor serije je Dubravko Merlić. Motiviralo ga je dejstvo, da se prebivalci Zagreba, ki živijo le nekaj deset kilometrov od jedrske elektrarne, obnašajo, kot da se jih to ne tiče. Dodatna spodbuda mu je bilo dejstvo, da želi Hrvaška zgraditi skladišče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Dvoru na Uni, lokalni prebivalci pa s tem se ne strinjajo.
Razvil je koncept, ki ga je ponudil Hrvaški radioteleviziji in so ga sprejeli. V sklopu snemanja je obiskal Krško, se pogovarjali z ljudmi, ki delajo v elektrarni in s prebivalci Krškega. Presenetilo ga je, da ni slišal nobenih glasov, ki bi nasprotovali nadaljevanju jedrskega programa. Okoliški prebivalci, s katerimi je bil v stiku, so se strinjali z podaljšanjem obratovanja elektrarne, z gradnjo odlagališča nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini, z gradnjo začasnega suhega skladišča visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva ter z gradnjo nove, občutno večje jedrske elektrarne JEK2.
Med snemanjem smo bili v stiku z avtorjem. Opozorili smo na problem jedrskih odpadkov in na najprimernejši trenutek za zaustavitev jedrske elektrarne.
Objavljeno na HRT
Prva epizoda je zgodovinska. Gledalcem bo zanimivo, kako je Titov režim trikrat resno želel zgraditi atomsko bombo, civilni del pa je imel načrte za gradnjo 16 jedrskih elektrarn v Jugoslaviji.
Druga epizoda govori o Černobilu, ki je ključna točka vseh sporov o jedrski energiji. Da bi si na kraju samem ogledali uničujoče posledice neodgovornega ravnanja z jedrsko energijo, so pet dni snemali v Černobilu in Ukrajini ter obiskali mesto Ivankiv, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od izključitvenega območja. Posledice za zdravje tamkajšnjih prebivalcev so vidnejše kot kje drugje.
Tretja epizoda govori o odlaganju radioaktivnih odpadkov. Slovenija je najmanjša jedrska država, po površini in po številu prebivalcev. Glede na svojo velikost, geološke značilnosti, poseljenost in tektoniko je tudi najbolj izpostavljena jedrskemu tveganju. NEK je edina jedrska elektrarna na svetu, ki stoji na potresni prelomnici! Poleg tega pa je jedrska elektrarna Krško le polovično v slovenski lasti, kar izredno oteži upravljanje in zagotavljanje jedrske varnosti. Običajno o tem mediji ne poročajo, saj velja nenapisana jedrska cenzura. Niti Hrvati nimajo rešeno odlaganje jedrskih odpadkov.
Bo TV Slovenija ponudila serijo slovenskim gledalcem?
Prva epizoda je že bila predvajana na HTV1. Če ste zamudili, si jo poglejte tukaj.
Druga epizoda, Černo-bil, Krško-bu, bo predvajana v ponedeljek, 10.1. 2022, na HTV1. Če ste zamudili, poglejte tukaj.
Tretja epizoda bo predvajana v ponedeljek, 17. 1. 2022, na HTV1.
Slovenija se odloča o svoji energetski prihodnosti. Jedrska ali trajnostna? Energetska prihodnost Slovenije je preveč pomembna, da bi imel kdorkoli občutek, da je izključen iz oblikovanja te prihodnosti. Debata se šele resno začenja. Končno smo se začeli pogovarjati o jedrski energiji.
Zadeve na področju rabe jedrske energije so danes drugačne kot pred več kot pol stoletja, ko se je Jugoslavija pridružila jedrskim državam. Takrat smo naivno verjeli, da bo znanost hkrati z rabo jedrske energije pravočasno našla tudi trajno skladiščenje jedrskih odpadkov. Vendar jih ni. Nova spoznanja na področju skladiščenja jedrskih odpadkov bi nas morala zaskrbeti.
