Zadeve na področju rabe jedrske energije so danes drugačne kot pred več kot pol stoletja, ko se je Jugoslavija pridružila jedrskim državam. Takrat smo naivno verjeli, da bo znanost hkrati z rabo jedrske energije pravočasno našla tudi trajno skladiščenje jedrskih odpadkov. Vendar jih ni. Nova spoznanja na področju skladiščenja jedrskih odpadkov bi nas morala zaskrbeti.
Nikjer na svetu še ni rešeno trajno odlaganje jedrskih odpadkov! Jedrski odpadki niso dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem, temveč trajno breme. Ne verjemite jedrskim Lažnivim Kljukcem.
Jedrska iluzija
V začetku jedrske dobe je veljala doktrina, da je jedrska oborožitev porok za svetovni mir. Miroljubna raba jedrske energije je bila krinka za sodelovanje v jedrski oborožitveni tekmi. Napovedi, kako bo jedrska energija lahko varno in poceni oskrbela človeštvo, se niso izpolnile. Jedrska iluzija usiha. Leta 2050 bo delež moči elektrike iz jedrske energije padel s sedanjih 5, 3% na 2,3 %.
Ločnice med civilno in vojaško rabo jedrske energije ni. To dokazuje jedrski programi v Iranu in v večini drugih jedrskih držav. Nova spoznanja tudi dokazujejo, da jedrska oborožitev ni porok za svetovni mir, temveč grožnja svetovnemu miru.
Jedrski zagovorniki so močni, vplivni, organizirani. Ker ni meje med vojaško in civilno jedrsko energijo, je tudi financiranje civilne jedrske energije nepregledno. Velike naložbe v jedrsko energijo so postale zanimive za kriminalne združbe, ki so aktivne v mnogih jedrskih državah. Tudi v Sloveniji, če gre verjet Računskemu sodišču.
Jedrska iluzija ni argument v prid rabe jedrske energije.
Cena jedrske energije
Da je jedrska energija poceni, je velika laž, ki jo morajo jedrski zagovorniki nenehno ponavljati. Jedrske elektrarne imajo državno podporo, prikrito ali javno. Tudi v Sloveniji. Velik del stroškov, ki so potrebni za proizvodnjo jedrske energije, pokriva država. Pomislite samo na sanacijo rudnika urana v Žirovskem Vrhu, ki še zdaj bremeni državni proračun. Še večji del stroškov bo pokrivala država po zaprtju jedrske elektrarne, to zapišejo le redki mediji (država bo morala poiskati nadaljnje rešitve skladiščenja jedrskih odpadkov). Po ocenah bo strošek razgradnje NEK in gradnje skladišča VRAO precej višji od stroška gradnje jedrske elektrarne. V ilustracijo, razgradnja švicarske NE Mühleberg bo osemkrat večja od stroška gradnje te jedrske elektrarne. Ta denar pa bodo morale priskrbeti prihodnje generacije.
Kolikšna je proizvodna cena elektrike iz amortizirane, skoraj 40 let stare jedrske elektrarne? Domnevno okoli 30 €/MWh. V te ceni niso upoštevani stroški razgradnje in gradnje skladišča VRAO. No, proizvodno ceno želijo znižati s podaljševanjem obratovanja od načrtovanih 40 let na 60, 80 ali celo na 100 let. Ekonomika ali varnost? Kaj bi rekli potrošniki, če bi trgovec s kulijem podaljšal rok trajanja konzervi paštete?
Po čem bi bila cena elektrike iz nove nuklearke? Če bi znašala investicija okoli 6 milijard €, bi delež investicije v ceni energije predstavljal približno 100 €/MWh, z obratovalnimi stroški 30 €/MWh bi bila proizvodna ceno elektrike 130 €/MWh, to je 0,13 €/kWh, vsaj dvakrat dražje od evropske tržne cene. Po čem je danes cena elektrike iz sončne elektrarne? Najcenejšo je dosegla Savdska Arabija, za elektrarno moči 600 MW je cena elektrike 0,0104 USD/kWh (10,4 USD/MWh).
Na predstavitvi Path to a sustainable future: Nuclear energy (non) essential? smo videli primerjavo cen energije. Izračuni stroškov so pokazali, da so obnovljivi viri energije, upoštevaje shranjevanje energije, cenejši od fosilnih in jedrskih virov.
Cena ni argument v prid rabe jedrske energije.
Podnebne krize ne smemo nadomestiti s krizo jedrskih odpadkov
70 let že nastajajo jedrski odpadki in nikjer na svetu še niso trajno skladiščeni. Tudi če bi bila jedrska energija brezogljična (vendar ni!), ne bi bila primerna za nadomestitev fosilnih energentov, saj jedrski odpadki trajno bremenijo okolje in prebivalce. Izjava direktorja solastnice jedrske elektrarne Martina Novšaka, da jedrski odpadki sčasoma razpadejo v stabilne, neaktivne materiale, je zelo zavajajoča, saj razpadejo v izredno dolgem času, kakih 100.000 let. Zaradi takih izjav in ravnanja moramo biti še posebej previdni, ko govorimo o jedrski energiji.
Dokler ne zgradimo trajnega varnega skladišča jedrskih odpadkov, moramo ustaviti jedrski hazard v jedrski elektrarni. Zanimivo, vsi zagovorniki jedrske energije skrivajo dejstvo, da bodo morali naši zanamci plačevati odstranitev jedrskih odpadkov, le v enem prispevku so si drznili zapisati, da bo čez sto let morala država poiskati nadaljnje rešitve skladiščenja VRAO. Dodajam, da morajo biti VRAO varno spravljeni za vsaj 100.000 let. Verjetno si nihče od nas ne predstavlja, koliko časa je to. Pred 100.000 leti so se pri nas sprehajali neandertalci, ljudi še ni bilo.
Šale, da bi lahko vsak prebivalec Slovenije svoje odpadke hranil kar v pločevinki piva kozel, zanesljivo ne povečajo zaupanja v jedrce.
Reševanje podnebne krize ni argument v prid rabe jedrske energije.
Prilagodljiva zakonodaja
Ne le pri nas, povsod po svetu je zakonodaja prilagodljiva kapitalu in ne ljudem. To vidimo tudi v Fukušimi, kjer so se odločili, da bodo radioaktivne odpadke zlili v morje. Seveda z dovoljenjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
Prilagodljiva zakonodaja ni argument v prid rabe jedrske energije.
Zanesljivost jedrske energije
Da je jedrska energija zanesljiva, je velika laž, ki jo morajo jedrski zagovorniki nenehno ponavljati. Ko se jedrska elektrarna izklopi zaradi okvare, nastanejo zaradi nenadnega izpada velike težave z dobavo energije. Tako velike, da ogrozi tudi delovanje elektroenergetskih sistemov sosednjih držav. 27. avgusta 2003 se je zaradi okvare ugasnila nuklearka. Izpadla je tretjina proizvodnje elektrike v Sloveniji, je grozil razpad omrežij v Sloveniji, na Hrvaškem, na Madžarskem, v Avstriji in na Češkem. Če pa se pokvari ena od tisočih sončnih elektrarn, omrežje tega ne čuti. Kaj je torej zanesljivejše, en velik proizvodni obrat ali množica manjših, razpršenih?
Zanesljivost obratovanja ni argument v prid rabe jedrske energije.
Nova spoznanja
Varna jedrska elektrarna je le tista, ki je ni. Zato bi morali čim prej zapreti jedrsko elektrarno NEK, ki nas ogroža. Kdor zanika nova spoznanja in še naprej rine v jedrsko energijo, zavestno ogroža nas in zanamce.
Nova spoznanja niso argument v prid rabe jedrske energije.
