Jedrska energija ima veliko obrazov, jedrska cenzura veliko izrazov. Neverjetno, na koliko načinov se lahko cenzurira objavo. Poleg že znanih fraz v opravičilo jedrski cenzuri “tema ni več aktualna”, “vaše pismo je žaljivo”, “ni zanimivo za širši krog bralcev”, “bo objavljeno naslednjič”, “ni objavljeno” … je ustvarjena nova fraza: “napačno domnevate, da so članki, ki so prosto dostopni, promocijski.”

Sprejel sem trditev: “napačno domnevate, da so članki, ki so prosto dostopni, promocijski”, kot da je resnična, čeprav ni podprta z nobenim dokazom. Še več, vljudno sem se zahvalil za to pojasnilo. Hkrati sem tudi predlagal, da to poved, domnevo o promocijski vsebini, izpustijo. Tako sem zapisal:
Hvala za pojasnilo. Lahko torej to domnevo o promocijski vsebini oziroma cel stavek izpustite, na vsebino pisma to ne vpliva.
elektronska pošta, 4. jun. 2024, 14:45
Sporočilo bralcem
V uvodu PP29 navaja Uredništvo, da si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja…

Torej, če objavijo ali ne, če krajšajo ali ne, če povzamejo ali ne, vse to je uredniška politika časopisa Delo. Niti ne uredniška politika urednice Katre, s katero že leta dobro sodelujem; vsaj od leta 2017, na njeno pobudo.
Vendar sem prepričan (to ni le domneva), da imajo bralci pravico do celovite informacije, to pa jim mora Delo zagotoviti.
Prezrt članek te sobote
Sobotno Delo- Bine Kordež- Prav je- da damo na mizo vse dejanske stroške
Bine Kordež (dalje BK) je odličen ekonomist, poslovnež in analitik. Dolgo ga že spremljam, zato sem njegov članek »Prav je, da damo na mizo vse dejanske stroške« z dne 1. 6. 2024 z veseljem vzel v roke. Po uvodnem nevtralnem začetku in po avtorjevem opozorilu, da je navajanje stališč in mnenj v energetiki hitro ožigosano, sem pričakoval uravnoteženo stališče.
Vendar me je prispevek razočaral, saj se nadaljuje kot oglasno sporočilo za načrtovano novo nuklearko. Ker je članek prosto dostopen na spletu, upravičeno domnevam, da je promocijski. Kakor koli, BK bralca preko nedokazanih in neverjetnih trditev napelje v poceni in prijazno jedrsko prihodnost, ki bo edina lahko zagotovila konkurenčno gospodarstvo in dostopno elektriko. Prelepo, da bi bilo res! Če je prelepo, da bi bilo res, verjetno ni res.
Možno je, da je BK lahkoverno in slepo verjel jedrskim prišepetovalcem ali pa zgolj površno povzel besedila jedrskih zagovornikov, saj trditev ni utemeljil z viri. Verjetno je članek relativno star, niti ne upošteva navedb investitorja GEN d.o.o. z dne 21.5.2024. Na podlagi napačnih vhodnih podatkov napove BK ceno elektrike iz JEK2, ki je nerealno nizka. Za pisanje o stroških energetike in o zelenem prehodu je treba poznati energetiko, zeleni prehod in ekonomiko, tega pa v prispevku ni videti. Če bi jaz bil učitelj in BK moj učenec, bi ga za ta prispevek ocenil s tremi nezadostnimi.
Veliko piše BK o stroki, o strokovnjakih, o strokovnih odločitvah. Pa vendar se sklicuje le na tisti del stroke, ki zagovarja jedrsko opcijo. Jedrski strokovnjaki niso energetiki in nimajo kompetenc za kreiranje državne energetske politike. Jedrsko stroko potrebujemo, saj je nepogrešljiva v industriji, medicini in pri ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Dokler ne bodo vsi radioaktivni odpadki varno odloženi, bo Slovenija ostala jedrska država, vsaj še sto let. Jedrsko stroko potrebujemo tudi, dokler bo delovala NEK in upamo lahko le, da jo bodo ugasnili, preden se bo zgodila katastrofa. Namreč, obstajata samo dve vrsti jedrskih elektrarn: potencialno nevarne in varne. Varne so tiste, ki jih ni. Jedrska energija pa je slepa ulica, saj ni varna, ni čista in ni poceni.
Res poteka posodabljanje NEPN. Vendar ne temelji predvsem na obnovljivih virih energije (OVE, sonce in veter), temveč enakovredno obravnava dva scenarija, 100 % OVE in OVE+JE. Učinki obeh scenarijev so izenačeni, vendar so ocene naložb in stroškov po letu 2030 negotove, tako za OVE kot za JE. Še več, po sedanji vrednosti skupnih stroškov dodatnih ukrepov med scenarijema 100 % OVE ali OVE+JE skoraj ni razlik. Vendar bo za končno odločitev potrebno bistveno več podrobnejših podatkov. Še ključna opomba, v jedrskem scenariju nista upoštevana fonda za razgradnjo jedrske elektrarne in za gradnjo odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov. Ne le, da je celoten jedrski scenarij občutno dražji od OVE scenarija, tudi neetično bremeni zanamce in predstavlja jedrsko varnostno tveganje.
Politika je sprejela zavezo gradnje jedrske elektrarne (JEK2) kot edino opcijo zagotavljanja proizvodnje elektrike na domačih tleh. Vendar bi bila nova nuklearka tako draga, da bi zavrla vse naložbe v energetiki in v gospodarstvu, ustavil bi se razvoj. To nikakor ni pametno. Že preprosti ljudje vemo, da ni dobro nositi vseh jajc v eni košari.
Kje dobiti elektriko iz obnovljivih virov pozimi? BK piše, da tehnologije hrambe elektrike iz OVE v večjem obsegu na daljši rok ne poznamo. Tehnologija je znana, razvita in ponujena uporabnikom. Mnogo cenejša kot nova nuklearka.
Stroka, zbrana okoli NEPN in CPVO šepeta, da bo prihodnost obnovljiva, brez fosilne in jedrske energije. Jo bodo preglasili argumenti, ki jih je Aljana predstavila v karikaturi »Za vsakega NEK-aj«?
Matjaž Valenčič, Portorož
Sporni drugi stavek drugega odstavka
Sporen je bil moj zapis: “Ker je članek prosto dostopen na spletu, upravičeno domnevam, da je promocijski.” Po SSKJ je domnéva -e ž (ẹ̑) sklepanje, misel, da je kaj verjetno ali resnično, čeprav ni dokazano. Dalje: domneve so se pokazale za napačne; to domnevo podpira njegova trditev; odločno zavrniti domnevo. Torej je domneva lahko napačna, verjetna, resnična… Očitno je lahko tudi napačna: “napačno domnevate, da so članki, ki so prosto dostopni, promocijski.”

Pa vendar Pismo ni bilo objavljeno niti brez tega spornega stavka. Je bilo sporno še kaj? Kdo še bi lahko imel interes, da pripombe na članek »Prav je, da damo na mizo vse dejanske stroške« z dne 1. 6. 2024, ki naj ne bi bil promocijski, niso objavljene?
Enkrat je izjema. Velikokrat je pravilo.
Pred časom je bil prezrt komentar. ki ga je poslal Karel Lipič, ZEG.
DELO, Uredništvo, Pisma bralcev, pisma@delo.si, TEKST:
V sobotni prilogi Dela 20. 4. 2024 je izšel obširen članek z naslovom Pot do nizkoogljične družbe. Čeprav je podpisan ugleden avtor dr. Igor Lengar iz IJŠ , je članek zgolj enostransko oglasno sporočilo zagovornikov jedrskih naložb. To dokazuje selektiven izbor citiranih virov, avtorju neljubi podatki so izpuščeni.
Prikrita oglasna sporočila so del strategije jedrskega marketinga. Hkrati s parlamentarnimi igricami o soglasju jedrskega referenduma se nadaljuje medijsko zavajanje. Investitor projekta GEN d. o. o. je za 192.000 €+DDV izbral izvajalca za komunikacijsko podporo in svetovanje na področju korporativnih odnosov z javnostmi. Poleg tega je naročil zakup oglasnega prostora v medijih (700.000 €+DDV). Referendum bo farsa za milijon evrov.
Zaradi odklonilnega odnosa družbe do jedrske energije je bila sprejeta prepoved gradnje jedrskih elektrarn (Zakon o prepovedi graditve jedrskih elektrarn v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Uradni list SFRJ, št. 35/89), že razveljavljena. Gradnja nove jedrske elektrarne je bila določena leta 2006, Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023 je uvrstila gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško v vrednosti 2 milijardi €, plačano iz zasebnih virov. Od takrat dalje vse vlade podpirajo gradnjo nove nuklearke. Sedanji referendum želi zgolj preložiti odgovornost na volivce. Vse je že odločeno, na najbolj nedemokratičen način.
Energija je civilizacija. To so vedela že prastara ljudstva, od tod legenda o Prometeju, ki je Zevsu ukradel ogenj in ga podaril človeštvu. Kdor nadzira energijske tokove, obvlada družbo. Rivalstvo med razpršenimi obnovljivimi viri energije, ki bi dali moč ljudstvu, in jedrsko energijo, ki daje oblast ozkemu krogu izbrancev, je razumljivo in hkrati grozljivo.
Jedrska industrija izgublja tekmo z obnovljivimi viri energije in se bori kot ranjena zver, da bi bil poraz čim manj boleč. Sedem držav že pokriva svoje potrebe po električni energiji z obnovljivimi viri energije, temu cilju pa sta se že približali tudi dve državi EU (podatki Mednarodne agencije za energijo IEA in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo IRENA). Jedrski lobi je močan le še v državah z vojaškimi ambicijami ali v državah z visoko korupcijo.
Avtor poveličuje jedrsko elektriko, kot da je to edina pot v nizkoogljično družbo, v blagostanje in napredek. Pri tem ne omeni nerešljivih radioaktivnih odpadkov (ki jih jedrski zagovorniki imenujejo »dragocena dediščina zanamcem«) niti velikanskih stroškov jedrske tehnologije. Težave obnovljivih virov energije napihuje do skrajnosti, težave jedrske energije pa banalizira. Kako pa so združljivi obnovljivi viri energije z jedrsko? Tako, da ob viških energije izklapljajo najcenejše, obnovljive vire energije, jedrska je privilegirana.
Kje je meja med vojaško in civilno rabo jedrske energije? »Brez civilne jedrske industrije ni vojaške in brez vojaške jedrske industrije ni civilne!« je poudaril francoski predsednik Macron. Mar naj Slovenija zaradi jedrskih zagovornikov financira svetovno jedrsko vojaško industrijo?
Z vsem spoštovanjem do avtorja pripominjamo, da zgolj ozki, jedrski pogledi na elektroenergetsko oskrbo niso primerni. Podnebne krize ne smemo nadomestiti s krizo jedrskih odpadkov, kamor nas pehajo jedrski privrženci. Prava pot je učinkovita raba in zmanjšanje rabe energije, pridobivanje energije iz vseh razpoložljivih obnovljivih virov in hranjenje/pretvorba viškov energije. Obnovljivi viri energije brez fosilne in jedrske. Cenejše, zanesljivejše, prijaznejše.
Karel Lipič, predsednik
Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG
Lahko naštjem ducat prispevkov nejedrske skupnosti, ki v zadnjih dveh letih niso bili objavljeni. Ne rečem, da so v Delu dosledni in ne objavljajo prispevkov, ki so kritični do jedrske energije. Jih občasno objavijo. Vendar le izjemoma. Morda na deset ali dvajset jedrskih člankov en nejedrski. Pa saj to je razumljivo. Letos je namenil GEN d.o.o. približno milijon € za članke, ki so jedrski energiji prijazni. Od tu dalje, domnevam, je odgovor na vprašanje: “Do kdaj bo jedrska cenzura v Delu?” relativno preprost. Dokler bo finančni interes, domnevam. Moje domneve, da so projedrski članki, ki so prosto dostopni, promocijski, ali pa, da so objavljeni predvsem projedrski članski, lahko Delo z lahkoto ovrže. Ukine jedrsko cenzuro.
1 komentar
FB mi delitev takoj izbriše, ker menda članek krši standarde…….