Jedrski zagovorniki pravijo: “Jedrska elektrarna JEK2 bo zagotovila varno in zanesljivo oskrbo z energijo, proizvajala bo enakopravno in cenovna dostopno energij in bo okolju prijazna”. Prelepo, da bi bilo res. Če je prelepo, da bi bilo res, verjetno ni. Ne verjemite pravljici o JEK2.

Glavni Murphyjev zakon se glasi: Če lahko gre kaj narobe, bo narobe tudi šlo! Verjemite, Murphy ima prav.
Pred referendumom
Smo pred jedrskim referendumom. Državni zbor RS je 10. oktobra 2024 sprejel Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo. Referendumska opravila začnejo teči v ponedeljek, 14. oktobra 2024. Glasovanje na referendumu bo v nedeljo, 24. novembra 2024. Nekaj dni prej je na 20. redni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z 12 glasovi ZA in dvema glasovoma PROTI (poglej poimensko) potrdil predlog uredbe o razpisu posvetovalnega referenduma o uveljavitvi nove projekta jedrske elektrarne, ki predvideva, da bo referendum 24. novembra. Nobenih opozoril in pozivov k razumu ni upoštevalo, kot je razvidno iz zapisnika. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta NE Jek 2, ki bo skupaj z drugimi nizkoogljičnimi viri zagotovila stabilno oskrbo z električno energijo?«
Na odboru nas je več predstavnikov nevladnih organizacij pozvalo, naj referendum preložijo za šest mesecev ali leto, do takrat pa javnosti predstavijo vse relevantne podatke o gradnji. Zaman smo se sklicevali tudi na Aarhuško konvencijo. Nerazumna odločitev o referendumu na slepo je bila potrjena.
Zbiranje informacij
Z investitorjem (in državnim sekretarjem za nacionalni jedrski program) se ves čas pogovarjamo o načrtovanju nove jedrske elektrarne in prosimo za informacije o načrtovani naložbi. Naša vprašanja in njihovi odgovori (kar jih dobimo), so javna. Čeprav se trudijo biti prijazni, nam posredujejo le skope, nepreverljive informacije. Ključni podatki javnosti sploh še niso bili posredovani.
Eden od podatkov, ki smo jih prejeli od investitorja, se nanaša na izkoriščenost jedrske elektrarne. Na vprašanje: »Kolikšno je ocenjeno število obratovalnih ur na leto (povprečno število dni rednih ur remonta in povprečno število dni nenačrtovane avtomatske zaustavitve reaktorja)«, smo prejeli odgovor: »Povprečno število ur remonta letni obratovalni čas brez remonta (frekvenca remontov je 18 mesecev) je 8.640 ur letno, v letu remonta 8.040 ur letno. Predvideno število zaustavitvenih dni v 80 letih obratovanja je 400 (povprečno 5 dni na leto).
Dvom
Podvomili smo o točnosti predstavljenih podatkov. Že ob bežnem pregledu imamo občutek, da podatki niso realni. Recimo, remont na 18 mesecev v trajanju 600 ur. To je 25 dni!
Najkrajši remont v NEK je bil leta 2019, v trajanju 28.3 dni, prilagamo graf. Takrat se je zgodil jedrski dogodek. Zaradi jedrskih iger brez meja! Zaradi pohlepa in napuha!

Leta 2019 se je NEK igral jedrske igre brez meja in je izgubil. Dogodek INES1 je nastal predvsem zaradi naglice remonta.
Za JEK2 načrtujejo remonte na 18 mesecev v povprečnem trajanju 25 dni, vseh 80 let. Je to realno? So povsod tako »frizirali«? Povprečje remontov v NEK zadnjih 15 let je približno 37 dni, zato se nam zdi 25 dni neverjeten podatek.
50 odtenkov jedrske varnosti
Jedrsko energijo sprejemamo samo pod pogojem, da je varna. Temu ni oporekal niti generalni direktor IAEA dr. Rafael Mariano Grossi, glej od 1:26 dalje. Od tod tudi vsi naši pomisleki na obratovanje NEK in na načrtovanje JEK2. GEN pa, kot piše v poročilu, gleda na jedrsko varnost kot na izziv. Nevarno je, da tako gleda tudi URSJV in da ARAO skrbi, da bremen ravnanja z radioaktivnimi odpadki po nepotrebnem ne prelaga na naslednje generacije. Kaj, v kontekstu radioaktivnih odpadkov, pomeni zveza “po nepotrebnem“? Kdaj je treba radioaktivno breme prelagati na naslednje generacije?
Predstavnik GEN nam je ogorčeno odgovoril, da je trajanje remonta povzeto po RfVI (Request for vendor information), ki so ga podali ponudniki jedrske elektrarne. Torej remont na 18 mesecev v trajanju 25 dni, zaustavitve povprečno 5 dni na leto, obratovanje 80 let. Izbran bo eden izmed treh ponudnikov: francoski EDF (EPR in EPR-1600), korejski KHNP (APR1400 in APR1000) in ameriški Westinghouse (AP-1000). Pravzaprav, vsi trdijo, da je trajanje remontov občutno krajše. Investitor zagotavlja, da so v predstavljeni študiji so zaokrožili trajanje remontov navzgor, dodali neko rezervo.
Podroben odgovor GEN
Bolj natančni podatki glede trajanja remonta:
- AP1000: 17 dni, v praksi 15 dni do 20 dni v elektrarnah Vogtle 3, Sanmen 1,2 in Haiyang 1,2
- APR1400: 22 dni, ob ustreznem upravljanju sredice remonti možni na 24 mesecev, ne samo 18, v Južni Koreji jim je čas med remonti že uspelo podaljšati v nekaterih elektrarnah
- EPR1600: 21 dni, na Finskem so ob prvi menjavi goriva porabili 74 dni, v naslednjih remontih predvidevajo, da bodo dosegali 21 dni. Prvi remont je bil planiran daljši (34 dni), a so se odločili, da ne bodo hiteli, ker v tistem trenutku ni bilo potrebe in so zato imeli čas, da preverijo vse sisteme. Zato so ga podaljšali.
Razlog za skrajšanje remontov naj bi bil v naprednem projektiranju zadrževalnega hrama, ki omogoča lažje ravnanje z gorivnimi elementi – pri remontu največ časa vzame prav prestavljanje gorivnih elementov.
Je pa treba vedeti, zakaj morajo biti remonti kratki. Čas je denar. Nuklearka, ki deluje, proda vsak dan za približno milijon evrov elektrike. Če stoji en dan, ni milijona evrov.
Finski in slovenski jedrski program
Kako primerjati neprimerljivo? Mnogi, tudi kompetentni, ki naj bi vedeli, zagotavljajo, da lahko JEK2 financiramo po finskem modelu Mankala. Načeloma je to izvedljivo, vendar je lažje naučiti nosoroga plesati balet.

Bistvena prednost finskega jedrskega programa je preglednost poslovanja. Na Finskem sta dve podjetji, ki imata jedrske elektrarne, Fortum Power and Heat Oy in Teollisuuden Voima Oyj (TVO), večinoma v privatni lasti, država ima le majhen kapitalski delež. Vsak jedrski dogodek je objavljen na straneh TVO ali Fortum.
Na Finskem je proizvajalec jedrske energije v celoti odgovoren za lastno ravnanje z jedrskimi odpadki. TVO in Fortum sta ustanovila Posiva Oy za upravljanje raziskav in tehničnega izvajanja končnega odlaganja jedrskih odpadkov, proizvedenih v njunih elektrarnah na Finskem, globoko v skalni podlagi otoka Olkiluoto. Izrabljeno jedrsko gorivo iz jedrskih elektrarn TVO in Fortum bo zapakirano v bakrene posode in vgrajeno v kamninsko podlago Olkiluoto na globini približno 430 metrov.
In ne nazadnje, delniško družbo TVO tvorijo finska industrija in 131 občin, porabnikov električne energije, ki jo proizvaja TVO in uporablja po vsej Finski. Financiranje TVO je po modelu Mankala, ki omogoča solastnikom rabo električne energije po lastni ceni. Tudi Fortum je v večinski privatni lasti, za razliko od TVO pa ima v lasti tudi večje število elektrarn iz obnovljivih virov.
Torej, Finska ne more biti primerjava, ker je drugačna.
Prošnja za pomoč
Kolege, ki malo bolje poznajo jedrske objekte, smo prosili za komentar.
Povedali so nam, da lahko investitorji trenutno brez težav navajajo tovarniške podatke, saj so nepreverljivi. Edini delujoči reaktorji teh zasnov so v letih zagona in v teh letih je običajno več izpadov, da prilagodijo delovanje posebnim okoliščinam. To ne zadeva le jedrskega dela, ampak tudi nejedrske dele in turbino. Jedrska elektrarna Temelín, na primer, je imela v prvih letih več kot sto zaustavitev, da bi umerili svojo ogromno turbino (takrat se je turbine prijel vzdevek “največji vibrator na svetu”).
Tveganja in izklopi jedrskih reaktorjev so pogosto označeni s tako imenovano krivuljo kopalne kadi: v prvih letih je veliko zaustavitev (vključno s pripadajočimi tveganji), nato pa sledi obdobje razmeroma brezhibnega delovanja z dejavniki zanesljivosti približno 80 % do 85 %, vendar se po 30 letih ali več krivulja zaustavitev (in tveganj) znova dvigne. Slednjo krivuljo je mogoče nekoliko znižati s tehničnimi ukrepi (na koncu kopalne kadi), vendar se število napak dviguje, dokler nadgradnje ne postanejo predrage in reaktor izklopijo.

Ker smo v prvih letih krivulje kopalne kadi ocenjevanih reaktorjev, vidimo tudi kar nekaj nenačrtovanih izpadov v Barrakah, Voigtle in Olkiluoto, kar se bo nadaljevalo še leto ali dve.
Trditev treh podjetij, proizvajalcev jedrskih reaktorjev je, da lahko zagotovijo 90-odstotni dejavnik zanesljivosti za te nove zasnove, ko bodo operativne napake odpravljene. Ker njihovi prvi reaktorji te vrste delujejo le kratek čas, je to nemogoče empirično preveriti.

Dejavniki zanesljivosti sedanjih reaktorjev z daljšim obratovanjem in boljšim delovanjem (II. generacija) so večinoma med 80 in 85 %, vendar so se dejavniki zanesljivosti z leti povečali, med drugim zaradi daljših obratovalnih časov med remonti (18 mesecev namesto 12 mesecev) in boljšega vzdrževanja in v mnogih primerih se približujejo 90 %.
Je jedrska elektrarna večna?
80 let je pretirano pričakovanje obratovanja jedrske elektrarne na “zanesljivi” strani. Vsi trije reaktorji imajo tehnično zasnovo 60 let in njeni načrtovalci doslej tudi niso trdili drugače. 80 let temelji na domnevi, da se številni reaktorji sedanje generacije II podaljšajo z začetnih 40 let tehnične življenjske dobe na 50 ali celo 60 let (npr. Borssele NL, Doel in Tihange BE, NEK SI, CH , CZ, FR, ZDA). To ne pomeni, da bodo ti reaktorji delovali tudi 60 let, vendar imajo dovoljenje za delovanje po 40 letih.
Izkušenj z obratovalnimi časi nad 60 let ni, zato je morebitna trditev o daljših obratovalnih časih le ugibanje, ki je poleg tehničnega in okoljskega razvoja odvisno tudi od tržnega, operativnega in drugega razvoja. 80 let so mokre sanje. Morda se bo uresničilo, vendar ne bomo (niti ljudje, ki to trdijo) takrat prisotni, da bi to preverili, zato je trditev o 80-letnem obratovanju pretirana.
Za preudarno načrtovanje je 60 let obratovalnega časa za te zasnove jedrskih elektrarn primeren čas, saj so temu namenjene.
Jedrska elektrarna ni večna, jedrsko tveganje pa je.
Zavajanje javnosti
Z navajanjem 80-letne življenjske dobe jedrskega reaktorja investitor zavaja javnost. Namen zavajanja je jasen, da strošek naložbe razporedi na daljše obdobje in tako prikaže nižjo proizvodno ceno elektrike. Bomo neuki volilci nasedli temu in drugim rokohitrskim trikom, ki nam jih predlagatelji po kapljicah predstavljajo?
Pod katero škatlico je kroglica?
Igra za lahkoverne. Pri igri s kroglico izgubijo zgolj denar. Kakšno pa je tveganje pri jedrskem hazardu?

Igra je preprosta, vsakdo jo pozna, marsikdo nasede. Torej: večja skupina ljudi, mojster, ki ima pri sebi tri škatlice in eno kroglico, naivni igralec in naglica. Če igralec ugotovi, pod katero škatlico se skriva kroglica, dobi, drugače izgubi. Komur se zdi igra vabljiva in poskusi, izgubi. Mojster je namreč spreten. Ne le, da je rokohitrc, je tudi dober psiholog, saj lahkovernemu igralcu v naglici popusti pozornost.
Kaj ima igra s kroglico skupnega z novim jedrskim reaktorjem? Vse. Vodi jo mojster (jedrski strokovnjaki, politiki, mediji), zagotovljen je velik dobitek (in nasprotnikom zagroženo življenje v temi, mrazu in jamah), najhujši pa je časovni pritisk. Odločiti moramo takoj, tudi če ne vemo, o čem odločamo. Neverjetno, investicija v jedrsko elektrarno JEK2 se je začela pred 18 leti, volilce pa obveščajo zadnji hip, po kapljicah, nepopolno ali celo napačno.
Zato pojdi na referendum o JEK2 in glasuj proti!
