Poročilo IRSN iz leta 2021 o škodljivih učinkih tritija na zdravje: od začetka so bile kocke naložene in javne informacije napačne
Avtor: admin v soboto, 8. maja 2021, 16:54 – Nacionalno – Stalna povezava
Zadnje poročilo IRSN (6. maj 2021) o stanju znanja v zvezi z biološkimi učinki tritija razkriva priznanje, ki sta ga nukleokratska sfera in država doslej skrivala: kocke poskusov so bile naložene, informacije vrnjene pristranski javnosti tako v Francija ter mednarodna in uradna telesa. Še eno odkritje: tritij povzroča poškodbe DNK in citogenetske učinke, ki vodijo do raka med kronično izpostavljenostjo tritiju pri nižjih ravneh izpostavljenosti in daljšim časom izpostavljenosti, kar so izkusili domačini doline Rhone in prebivalci jedrskih elektrarn.
__
Zadnje poročilo IRSN z dne 6. maja 2021 (1) o stanju znanja v zvezi z biološkimi učinki tritija, ki razširja priporočila bele knjige o tritiju (ASN, 2010) in dopolnjuje poročilo iz leta 2017 o obnašanju tritija (2 ) v okolju razkrije izpoved, ki sta jo doslej skrivala nukleokratska sfera in država: kocke so bile naložene, informacije v javnosti pristranske.
Izvlečki:
Študije bioloških učinkov tritija, opisane v literaturi do leta 2010, so se na splošno osredotočale na zelo visoke izpostavljenosti (>106 kBq/L), ki so bile za več velikosti višje od koncentracij tritija v okolju, medtem ko so študije upoštevale nizke aktivnosti tritija (<1103 kBq/ L) so bili redki … Poleg tega je bila velika večina teh poskusov izvedena samo s HTO (voda s tritijem, imenovana tudi “težka voda”), pri visokih odmerkih v razmeroma kratkih obdobjih (od nekaj dni do nekaj tednov). )” zlasti zaradi “pomanjkanja znanja o kemijski specifikaciji tritija v okolju (glej oddelek 1.2.1) “Tako se mednarodna priporočila (ICRP) o kontaminaciji prebivalstva, ki so bila doslej potrjena kot “sprejemljiva”, izkažejo za zmanjšana za 10% do 25% pri naravnem vdihavanju. To je tisto, kar protijedrski agenti obsojajo že desetletja in kaj ti živijo v bližini jedrskih elektrarn, trpijo zaradi tega, dan in noč sproščajo tritij v zrak in vodo.
Poškodba DNK, citogenetski učinki, rak, zlasti v Rhone koridorju
Medtem ko se novi poskusi, ki jih je izvedel IRSN, niso osredotočili na opazovanje raka (čeprav vključujejo analize, ki potrjujejo poškodbe DNK in citogenetske učinke, katerih rezultati veljajo za pomembne za mehanizme, ki vodijo do raka): drugi dopolnilni poskusi so proučevali pogostnost pojavljanja raka pri glodalcih s strani kanadskih jedrskih laboratorijev Laboratoires Nucléaires/CNL, povezanih z IRSN (protokol in predhodni rezultati povzeti v dodatku 3).
Ta skupni raziskovalni program je zato ustvaril rezultate o bioloških učinkih kronične izpostavljenosti tritiju pri nižjih ravneh izpostavljenosti in daljšem trajanju izpostavljenosti od tistih, ki so na voljo v literaturi. Primerjal je tudi učinke tritija v obliki HTO (voda s tritijem, imenovana tudi “težka voda”) in TOL (organsko vezan tritij) ter učinke, ki jih povzroči izpostavljenost sevanju gama (radioaktivno) z uporabo razpoložljivih molekul s tritijem. komercialno in ne z naravnimi hrane, onesnažene s tritijem, da bi bolje nadzorovali eksperimentalne pogoje in poskusili bolje razumeti toksikokinetiko TOL.
Na meniju teh veselic: biološki in zdravstveni učinki tritija na človeka in živali, radiotoksikologija ljudi in okolja, biokinetika tritija, poškodbe DNA in citogenetski učinki tritija, markerji toksičnosti učinki tritija, učinki tritija na zarodek oz. fetus, relativna biološka učinkovitost (škodljiv vpliv na tkiva in organe) tritija, učinki tritija na človeka in okolje s korespondencami med koncentracijami, hitrostmi odmerkov in kumulativnimi odmerki.
2,8 10 13 kBq tritija vsako leto sprostijo jedrske naprave po vsem svetu
“Danes se ocenjuje, da jedrske naprave po vsem svetu vsako leto sprostijo približno 2,8 10 13 kBq tritija, 1,2 10 13 kBq v ozračje in 1,6 10 13 kBq v celinsko in morsko vodno okolje (UNSCEAR, 2000, 2006). , 2017).
Poleg izpustov iz jedrske industrije so v okolju opazni tudi drugi viri tritija umetnega izvora, ki so slabo identificirani, ker so razpršeni, od lokalnih do regionalnih in občasno. Povezani morajo biti z odpadnimi vodami ali ostanki, ki vsebujejo označene molekule, proizvedene v industrijskih tehnoloških procesih (tako imenovani »tehnogeni« izvor). Organske molekule, označene s tritijem, kot so ostanki barve s tritijem, ki se uporablja v urarskih delavnicah v povodjih zgornje Rone, so ponazoritev tega, kot tudi tiste, ki jih zavrača farmacevtska industrija v Amershamu (Cardiff Bay, Združeno kraljestvo). drugo.
Tritij so sredi prejšnjega stoletja uporabljali zaradi njegovih luminiscenčnih lastnosti, zlasti v urarskih delavnicah (Krejci in Zeller, 1979), da bi nadomestili radij-226, ki so ga uporabljali od leta 1920. Tritij se uporablja tudi v laboratorijskih raziskavah, kot sledilec v nafti in raziskovanje plina, pa v hidrogeologiji in hidrologiji ali celo v bolnišnicah. (Thompson et al., 2011; Galeriu et al., 2005; WHO, 1983).
Prevladujoči način izpostavljenosti javnosti strupenim snovem je zaužitje
Stanje tehnike (IRSN, 2017) kaže, da je večinska oblika tritija v biosferi voda s tritijem (HTO) in da je prevladujoč način izpostavljenosti prebivalstva zaužitje.
To obliko opazimo v vseh različnih komponentah hidrosfere: deževnici, naravni površinski vodi, podzemni vodi, morski vodi, intersticijski vodi v tleh in sedimentih, evapotranspiracijski vodi (Connan et al., 2015). Tritij je v ozračju prisoten v obliki vodne pare (HTO), tudi v obliki vodika s tritijem (HT), metana s tritijem (CH3T) ali drugih organskih plinov (Torg) ter v obliki aerosolnih delcev s tritijem. , ta zadnja oblika je zelo malo dokumentirana. V primeru jedrskih objektov, ki se razstavljajo, ali celo centrov za predelavo obsevanega goriva, oblika HT pogosto prevladuje pri izpustih v ozračje (IRSN, 2017).
Če tritij tesno sledi vodnemu ciklu, vključuje tudi cikel organske snovi med procesi, kot je fotosinteza, ali pri živalih biosinteza molekul, ki sestavljajo celice (Murphy, 1993; Kim et al., 2013 a in b). ). V živih organizmih je tritij prisoten v obliki tkivne vode (TFWT, Tissue Free Water Tritium) ali v obliki organsko vezanega tritija (TOL), ki je bolj ali manj izmenljiv s prostimi oblikami okoliškega okolja ( Exchangeable Organically Bound tritij, TOL-E, in neizmenljivi organsko vezan tritij, TOL-NE). TOL je lahko prisoten v vseh organskih spojinah, kot so sladkorji, lipidi, beljakovine, celulozne in lignaste spojine. V primeru TOL,če je tritij vezan z močno vezjo (kovalentna vez) na primer na atom ogljika, bo tam ostal fiksiran, dokler se organska molekula ne razgradi ali presnovi;
Čas zadrževanja TOL v okolju je na splošno daljši od časa zadrževanja HTO in je odvisen od vrste molekul in njihove hitrosti presnovnega prometa. Določene organske spojine, kot so lignin, celuloza ali huminske kisline v tleh, predstavljajo ostanke razgradnje organske snovi in tako v okolju ostanejo več let.
Poleg tega bo narava teh tritijskih molekul vplivala tudi na potencialno toksičnost tritija, pri čemer bo vplivala na celično lokalizacijo tritija in njegovo zadrževanje v organizmih. Tako je teoretično večja verjetnost, da bo timidin s tritijem, nukleozid s tritijem, ki se uporablja za specifično označevanje DNK, povzročil poškodbo DNK. Po drugi strani pa je manj verjetno, da bodo spojine s tritijem, ki niso blizu DNK, kot so lipidi ali aminokisline, ki jih vsebujejo nejedrske beljakovine, povzročile poškodbe DNK (UNSCEAR, 2017) . V teku je več študij za boljšo karakterizacijo tritijskih molekul, da bi pojasnili okoljsko obnašanje in vpliv tritija na zdravje.
96 % izpustov tritija iz jedrskih elektrarn v Franciji se izvede v reke in oceane, zlasti v Rono
Večina izpustov tritija iz CNPE (jedrskih elektrarn) se pojavi v celinskem vodnem okolju, v rekah, kjer je vpliv pomemben (več kot 96 % izpustov tritija iz CNPE v Franciji poteka prek tekočin). Opazovanja tako kažejo, da v povprečju več kot 75 % tritija, ki je prisoten nižje od jedrskih elektrarn, prihaja iz tekočih izpustov iz objektov (IRSN, 2017). Ta delež doseže 90 % v spodnjem toku Rone (Eyrolle-Boyer et al., 2015b). Povprečne mesečne koncentracije HTO, izmerjene v zadnjih letih v vodi dolvodno od jedrskih elektrarn, se gibljejo od 1 10-3 do 6,1 10-2 kBq/L v Roni in kanalu Alzacija, od 5 10-3 do 3,5 10-2 kBq/ L v Garonne, Loire, Vienne, Meuse, Moselle in Seine. Te vrednosti so neposredno povezane z izdajami vsakega mesta,stopnja pretoka vodotoka in s tem njegova sposobnost redčenja izpustov, kot tudi kumulativni učinek za območja, ki se nahajajo dolvodno od drugih mest. Ravni tritija v vodi nuklearnih rek se tako na splošno povečujejo od gorvodnega proti spodnjemu toku glede na zaporedne izpuste iz naprav in učinkovitost pritokov pri redčenju prostorninskih koncentracij v tranzitu.
Površinski sedimenti, mehkužci, mahovi, vidnocvetke, ribe … iz Rone prizadeti: 10- do 10.000-krat več
Vsebnost TOL v različnih proučevanih matricah (površinski sedimenti, mehkužci, mahovi, fanerogami, ribe) prav tako sledi tem trendom. Vendar pa v primeru Rone suspendirane trdne snovi in sedimenti kažejo vsebnost TOL, ki je 10- do 10.000-krat višja od vsebnosti prostega tritija, zabeležene v vodnem stolpcu, in se zmanjšuje od gorvodnega toka navzdol (Jean-Baptiste et al., 2007; Eyrolle et al. ., 2018a). Ta opažanja pričajo o obstojnosti tehnogenih ostankov tritija v sedimentnem predelu celotne Rhone linearne …
Plinski izpusti tritija iz jedrske elektrarne Marcoule povzročajo visoke ravni tritija-TOL v tleh: vpliv Cèze
Vpliv sproščanja tritijevega plina iz jedrskega mesta Marcoule na zemeljski prostor je zaznan v različnih komponentah. Na razdalji 2 km zahodno od mesta, na porečju dolvodno od Cèze, pritoka Rone, so bile zabeležene razmeroma visoke vsebnosti TOL v tleh (5 10-2 do 0,5 kBq/L vode iz zgorevanja4). ) in trajnih rastlin (timijan, rožmarin) ali listov črnike (1 10-2 do 0,1 kBq/L kurilne vode) (IRSN, 2018). To oznako je mogoče povezati s sodobnimi izpusti tritija skozi atmosfero, ki jih je ustvarilo mesto Marcoule. Lahko tudi delno odraža obstojnost tritija v organski snovi prsti in v lokalni biomasi v povezavi s preteklimi izpusti tritija na lokaciji. (Opomba urednika: zlasti med proizvodnjo plutonija in tritija za atomsko bombo v jedrskih reaktorjih “Célestins” v Marcoulu) Na ustju Rhône so koncentracije HTO zelo spremenljive v času in prostoru in so na splošno med 1 10-4 in 1 10-3 kBq/L, kar kaže na občasne izpuste iz jedrske industrije Rhone in stratificiranih izpustov. razredčevanje oblaka Rone z morskimi vodami. Pri ribah, zbranih v letih 2012 in 2013 v Levjem zalivu, zahodno od Rone, tj. pod območjem potencialnega vpliva rečnih vnosov, se ravni TOL pri različnih vrstah razlikujejo od 4 10-4 kBq/L do 4 10-3kBq/L, 130 km oziroma 5 km od izliva Rone. Raven TOL pri ribah se zmanjša, ko se človek oddalji od izliva reke, več kot sto kilometrov.
__
(2) radioaktivni izotop vodika s trajanjem škodljivosti okoli 25 let (razpolovna doba 12,3 leta) obstaja zelo šibko v naravnem stanju (3,5 kg na planetarni lestvici), vendar veliko bolj v umetni obliki, ki jo povzročajo ljudje in jedrske naprave.
(3) Ocena tveganja za človeka po izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju temelji na določitvi odmerka izpostavljenosti. Medtem ko je razmeroma enostavno izmeriti dozo, ki jo povzroči zunanje fotonsko sevanje, je določitev doze po vnosu radionuklidov veliko težje. Upoštevati mora biokinetiko radionuklida, tj. spremembe v njegovi koncentraciji, tako skozi čas kot v različnih organih in tkivih (absorpcija, porazdelitev, metabolizem in izločanje). Medtem ko sta biokinetika in dozimetrija tritija kot HTO razmeroma enostavni zaradi njegove homogene porazdelitve v telesu,TOL so zapleteni zaradi široke palete možnih molekularnih oblik TOL, ki imajo različne afinitete do različnih molekul, ki sestavljajo celice in organe. Biokinetika in dozimetrija tritija sta predmet raziskav že več desetletij, katerih rezultati so povzeti v publikaciji ICRP 134 (ICRP, 2016). Ta dokument opisuje stanje znanja o usodi tritija po vdihavanju in zaužitju v različnih fizikalno-kemijskih oblikah, njegovem zadrževanju v organih in njegovem izločanju v odvisnosti od časa ter o različnih načinih merjenja vgrajenega tritija. Navaja tudi koeficiente odmerka tritija za profesionalno vključitev v obliki HTO ali TOL. Ti posodobljeni modeli,ki jih poganjajo najnovejši raziskovalni podatki, zdaj omogočajo napovedovanje zadrževanja in izločanja tritija v obliki HTO ali TOL. Vendar ti modeli ne veljajo za vse molekule s tritijem, ki so prekurzorji nukleinskih kislin, zaradi njihove posebne raznolikosti, zadrževanja in celične porazdelitve. V primerjavi s koeficienti odmerkov, ki so bili predhodno objavljeni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (ICRP, 1994, 1996), so novi koeficienti za inhalacijo višji za 10 % oziroma 25 %, koeficienti za zaužitje pa za 5 % višji oziroma 16 % nižji za tritij v HTO ali TOL obrazec. Ti dozni koeficienti so bili izračunani z utežnim faktorjem beta sevanja, ki je enak 1, v skladu z najnovejšimi priporočili ICRP (ICRP, 2007) (prim.razprava o veljavnosti tega dejavnika v razdelku 3.5).
__
priloge: kontrole in standardi (sporno zaradi sprejemanja kontaminacije prebivalstva)
Za preprečevanje radiološkega tveganja Svetovna zdravstvena organizacija predlaga občasno kontrolo vode s postopnim pristopom, da bi se izognili sistematični uporabi zelo pomembnih meroslovnih sredstev, ob upoštevanju njenega zdravstvenega vloga v običajnih razmerah: ta strategija nadzora se začne z meritvijo dveh regulatornih radioloških indikatorjev (αglobal in βglobal), katerih vrednosti se primerjajo z referenčnimi vrednostmi (»presejalne ravni«) 5 10-4kBq/L oziroma 1 10-3kBq/L. Te referenčne vrednosti ne predstavljajo omejitev pitnosti: omogočajo vzpostavitev radiološkega profila kakovosti pitne vode (katere radioaktivnost je pretežno naravna). Če globalni indeksi α in globalni β testirane vode ne presegajo priporočenih vrednosti, velja, da je izpostavljenost,ki izhaja iz vključitve vseh naravnih in umetnih radionuklidov, odkritih v vodi iz pipe, porabljeni s hitrostjo 2 L/d v obdobju enega leta, je za odraslega manj kot 0,1 mSv/leto in postopek nadzora se konča. Če meritev enega od teh dveh indeksov v vodi pokaže rezultat, ki je višji od ene od povezanih priporočenih vrednosti, se nato poiščejo radionuklidi, ki so verjetno izvor opazovane aktivnosti, in se kvantificirajo, da se ugotovi, ali je izpostavljenost, ki je posledica redna poraba takšne vode povzroči, da je referenčna doza 0,1 mSv/leto presežena ali ne. Da bi olajšali delo organom, pristojnim za zdravstveni nadzor,WHO objavlja nabor priporočenih vrednosti, ki ustrezajo koncentracijam radionuklidov, katerih redno zaužitje vodi do referenčne doze 0,1 mSv/leto. Za tritij je ta vrednost 10 kBq/L. Na podlagi te vrednosti WHO prepušča državam, da določijo ukrepe, ki jih je treba izvesti za čim večje zmanjšanje izpostavljenosti javnosti, ko je ta raven presežena.
Evropska komisija pa z direktivo ureja radiološko kakovost pitne vode v državah Unije (Euratom, 2013). V veliki meri se zgleduje po strategiji, ki jo je predlagala WHO, čeprav pušča vsaki državi članici možnost, da gre skozi stopnjo presejanja ali ne uporablja globalnih kazalnikov α in β za dokazovanje nadzora skladnosti z dozimetrično referenco 0,1 mSv. /leto. Za določitev indikativne skupne doze (IDD), ki izhaja iz rednega zaužitja nadzorovane vode, izračuna vrsto izvedenih koncentracij (ekvivalentnih vrednostim smernic SZO) za glavne radionuklide, ne izračuna pa izvedene koncentracije za tritij. Po drugi strani,uporablja tritij kot osnovni parameter za spremljanje pitne vode (kot sledilec človeških dejavnosti, ki vključujejo radioaktivnost) in ga povezuje z referenčno vrednostjo 0,1 kBq/L (»parametrična vrednost«): če je ta vrednost presežena, je treba umetne radionuklide iskati in kvantificirati, da se izračuna okvirni odmerek. Tudi manj kot priporočena vrednost WHO, parametrska vrednost 0,1 kBq/L za tritij ne more veljati za mejo pitnosti.Francija po navdihu pristopov WHO in Evropske komisije organizira nadzor radiološke kakovosti pitja. vode s korakom presejanja distribuirane vode z radiološkimi indikatorji αglobal in βglobal ter vsebnostjo tritija.Pripadajoče vodilne in referenčne vrednosti kakovosti so 1 10-4 kBq/L, 1 10-3 kBq/L oziroma 0,1 kBq/L. Če je katera koli od teh vrednosti presežena v nadzorovani vodi, se poiščejo radionuklidi, ki so izvor te aktivnosti (naravni in/ali umetni), in izračuna se okvirna skupna doza (IDD). Korektivni ukrepi, ki jih je treba izvesti, ko je izračunana indikativna skupna doza višja od referenčne kakovosti 0,1 mSv/leto, so odvisni od izvora radioaktivnosti (naravni ali umetni) in/ali dosežene ravni doze (IRSN, 2020).poiščejo se radionuklidi, ki so izvor te aktivnosti (naravni in/ali umetni), in izračuna se okvirna skupna doza (DTI). Korektivni ukrepi, ki jih je treba izvesti, ko je izračunana indikativna skupna doza višja od referenčne kakovosti 0,1 mSv/leto, so odvisni od izvora radioaktivnosti (naravni ali umetni) in/ali dosežene ravni doze (IRSN, 2020).poiščejo se radionuklidi, ki so izvor te aktivnosti (naravni in/ali umetni), in izračuna se okvirna skupna doza (DTI). Korektivni ukrepi, ki jih je treba izvesti, ko je izračunana indikativna skupna doza višja od referenčne kakovosti 0,1 mSv/leto, so odvisni od izvora radioaktivnosti (naravni ali umetni) in/ali dosežene ravni doze (IRSN, 2020).
