Izpostavljeno

Stroka ali “stroka”

V Delu smo prebrali V bloku smo sami svoji gospodarji. Zanimiv članek o barvah prenovljenih stavb. Sogovorniki novinarki Saši Bojc, ki je profesionalno zapisala izrečene besede, so bili: arhitekt Jurij Kobe, predsednik zbornice za arhitekturo in prostor arhitekt Tomaž Krištof, ljubljanski podžupan profesor Janez Koželj in Barbara Jamnik iz podjetja UVG. V sestavek o barvitih, kičastih fasadah se je prikradla marsikatera misel sogovornikov, ki kaže na pomanjkanje stroke in na “stroko”. Kako naj si drugače razlagamo neprimerno razmišljanje, da so pri prenovah stavb kompetentni zgolj arhitekti, predstavniki drugih strok, predvsem statiki in celo strojni inženirji, pa nikakor. Kot da ne poznajo osnov stroke in integralnega projektiranja. Od tod dilema, stroka ali “stroka”.

Cvetka

Zanimiva je izjava, da je stiropor zaradi zračne neprepustnosti popolnoma neprimeren material za izolacijo starejših stavb. To naj bi bil očitni lapsus, kot je kasneje zatrjeval govorec, napaka, ki ni nastala zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti.

Plesen že po krajšem času

Na nekaterih nedavno obnovljenih fasadah se že nabira plesen, medtem ko se na starih blokih s klasičnim ometom teranova ni pojavila niti po pol stoletja. V čem je problem? Arhitekt Tomaž Krištof opozarja, da je stiropor zaradi zračne neprepustnosti popolnoma neprimeren material za izolacijo starejših stavb, ki običajno nimajo urejenih prezračevalnih sistemov v notranjosti. »Zunanja plesen vpliva na videz stavbe, notranja pa tudi na zdravje stanovalcev. Tudi pri uporabi materialov se vidi neustreznost dosedanje prakse, ko pri prenovi fasad niso sodelovali kompetentni strokovnjaki. Če se po energetski sanaciji v stanovanjih pojavi plesen, je to znak, da se zakonodaja uporablja napačno. Zaradi negativnega zdravstvenega vpliva bi za prenovo moralo biti pridobljeno gradbeno dovoljenje, pri čemer bi ustrezni strokovnjaki tudi prevzeli odgovornost.«

Pismo

Na zapis sem se odzval. Ne zaradi omalovaževanja inženirske stroke in podzavestne želje arhitektov po superiornosti, temveč zaradi saniranja škode, ki jo je ta izjava povzročila.

Delo, Pisma bralcev

V bloku smo Slovenci sami svoji gospodarji

Delo, 2. 10. 2020, str. 12

V Delu je v petek, 2. 10. 2020, novinarka Saša Bojc napisala informativni članek »V bloku smo Slovenci sami svoji gospodarji«. Kritično se je dotaknila kičastih, nestrokovnih prenov stanovanjskih stavb, ki so celo deležne državne podpore. S tem se strinjam.

Neustrezen pa je v okvirčku objavljen zapis o plesni. Kakor koli, trditev, da je stiropor, zaradi zračne neprepustnosti, popolnoma neprimeren material za izolacijo starejših stavb, je napačna in nestrokovna. Stiropor je najprimernejši izolacijski material za toplotno izolacijo večine stavb, tudi starejših, zato je tudi najpogosteje uporabljen toplotno izolacijski material.

Kot je razumeti zapisane navedbe arhitekta Tomaža Krištofa, smo lahko vsi skupaj v skrbeh. Mar to pomeni, da prvi med arhitekti, predsednik zbornice za arhitekturo in prostor, ne pozna osnov stroke in integralnega projektiranja? Tega preprosto ne verjamem.

Odgovori na sporne trditve iz članka:

  • Na obnovljenih fasadah se nabira plesen le izjemoma. Običajno se pojavljajo alge, glive in lišaji, pa tudi splošna umazanija (prah), ponekod so moteči celo pajki.
  • Zračna neprepustnost stavb je želena, celo zahtevana lastnost.
  • Pojav plesni v stavbah je predvsem posledica pomanjkljivega prezračevanja.
  • Ne glede na izvor in debelino izolacijskega materiala (naravni, mineralni ali sintetični) je paroprepustnost zunanjih sten minimalna, zato je treba vlago iz stavbe odvajati s prezračevanjem.
  • Po nestrokovni energetski sanaciji se v stavbah praviloma pojavlja plesen, kar je posledica neustreznih ukrepov. EKO sklad spodbuja nepravilne ukrepe, tesnjenje stavb brez mehanskega prezračevanja, čeprav aktualni standard DIN 1946-6, ki je v Sloveniji obvezen, določa vgradnjo prezračevalnih sistemov. Nič čudnega torej, da je Slovenija uvrščena med evropske države z najslabšo kakovostjo notranjega zraka.

Če povzamem, integralna stroka, arhitekti in inženirji, morajo skupaj določati energetske sanacije stavb za doseganje ciljev sNES. Stiropor (ekspandirani polistiren) pa je popolnoma primeren izolacijski material za večino stavb, tudi iz vidika trajnostnosti.

Matjaž Valenčič, dipl. inž. stroj., neodvisni energetski strokovnjak, 13. 10. 2020

Odgovor

Med piscem Pisma bralcev 13. 10 2020 in izzvanim arhitektom, predsednikom ZAPS, je nastala obsežna interna komunikacija. Skupna ugotovitev je bila, da je potrebno permanentno usposabljanje strokovnjakov in uporabnikov. Izražena je bila možnost, da bo v članku neposrečena trditev le prispevala h kasnejšemu objektivnemu informiranju strokovnjakov.

Zanimiv je kasnejši odgovor na to pismo bralcev, ki je objavljen 30. oktobra 2020 v Sobotni prilogi Dela.

Obsežen odgovor je odprl številna vprašanja.
Odgovori na ta vprašanja lahko pripomorejo k večji informiranosti strokovnjakov in rušenju mitov, kar bo predvsem koristilo potrošnikom.

Pomisleke, pripombe in pohvale ob polemiki o primernosti posameznih toplotno izolacijskih materialov lahko posredujete na to spletno stran ali pa izzivalcu in izzvanemu. Lepo bo, če bomo uspeli vključiti strokovno javnost, proizvajalce in ponudnike toplotno izolacijskih materialov, Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI), energetske svetovalce iz ENSVET, Eko sklad, stanovske zbornice, pristojna ministrstva in ostale deležnike na tem področju.

Sistematičen in dolgoročno orientiran pristop bo omogočil doseganje nacionalnih in evropskih okoljskih in gospodarskih ciljev z minimalnimi stroški.

Odgovor arhitekta Tomaža Krištofa, objavljen 30. oktobra 2020 v Sobotni prilogi Dela, ne potrebuje komentarja. Kaže pa na nujno strokovno usposabljanje tudi na področju toploten zaščite stavb.

Sorodni članki

Poletna vročina brez klimatskih naprav

Matjaž Valenčič

Lahko Slovenija čez tri leta ostane brez nuklearke?

Matjaž Valenčič

Obnovljivi viri energije namesto fosilne in jedrske

Matjaž Valenčič

Komentiraj

UA-149436393-1