Potrošniki smo opazili, da je v trgovinah s polic izginila še poslednja steklenica. Brez najave. Nekaj dni kasneje je podjetje le začutilo potrebo po komuniciranju s kupci, v Delu se je pojavil članek Steklenice ali plastenke? Odgovor ni enoznačen. Članek se začenja kot prikrito PR sporočilo.
Tako piše. Steklenice so težje od plastenk, treba jih je prevažati h kupcem in nazaj, oprati jih je treba, pri tem se porablja pitna voda, energija in čistilna sredstva. Sledi še izračun, kolikšni bodo letni prihranki pri pitni vodi, elektriki in plinu, koliko se razbremeni okolje, ko nepovratna plastenka zamenja povratno steklenico… Končno okolju prijazna odločitev, pravi proizvajalec.
Prikrita podražitev
Pri vseh prikazanih okoljskih pasteh in visokih stroških stekleničenja me zlasti bega naslednje vprašanje: zakaj je bila mineralna vode v steklenici cenejša od tiste v plastenki, dokler je imel kupec še možnost izbire?
Mar ne gre pri vsem skupaj le za prikrito podražitev? Proizvajalec pavšalno navaja okoljska bremena povratnih steklenic, hkrati pa navrže, da LCA študije sploh niso napravili. Videti je, da se odločajo na pamet. Njihova trditev, da bodo z ukinitvijo steklenic zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 90%, ni dokazana. Je lepo zveneča fraza in opravičevanje ne preveč posrečene marketinške poteze. Zelo verjetno bodo emisije še povečali, ampak…
Študije v tujini, ki dokazujejo okoljsko primernost plastenk, ne veljajo v Sloveniji. Kot beremo v časopisih, pri nas deluje le del predelave embalaže, plačilo embalažnine. Ta denar nato nameni država podjetjem, ki naj bi embalažo predelala, potem pa denar izgine, kupi embalaže pa ostajajo, do naslednjega spontanega samovžiga.
Zeleno zavajanje
Pavšalna navedba, da je nepovratna plastenka iz 100% reciklirane plastike okolju prijazna in da bo ta ukrep znižal emisije CO2 za 90%, je zeleno zavajanje.
Zeleno zavajanje, “Greenwashing”, škoduje našim skupnim prizadevanjem za zaustavitev podnebne krize.
Podprite vodnik proti zelenemu zavajanju www.stopgreenwashing.no, ki je objavljen na spletnih straneh http://www.cer-slo.si.
Odgovorna podjetja si močno prizadevajo ustvariti skupne vrednote zase in za družbo in ne zlorabljajo zelenih obljub.
Odmev trga
Kupcem ni vseeno. Pismo bralcev Donat Mg le še v plastenkah je le vrh ledene gore. Ko so politiki prodali tujcem slovenske bisere, smo se potrošniki počutili nemočni. Pa nismo nemočni.
Pričakujem, da se bomo osveščeni potrošniki množično odzvali. Pričakujem, da bomo zmanjšali rabo nepovratne embalaže, ki bremeni naravo. Pričakujem, da bomo delovali osveščeno.
Zavajanje
Ravno članek Steklenice ali plastenke? Odgovor ni enoznačen kaže na to, kako zlahka je mogoče zavesti nestrokovno javnost. Lepo je sicer prikazana dilema, katera vrsta embalaže je ekološko primernejša, za gotovo dejstvo pa naj bi obveljala informacija, da bo proizvajalec uporabljal 100% reciklirani PET material. Bo res? Nikakor ne. V Sloveniji ni obrata, ki bi recikliral PET za prehrambeno industrijo.
Napovedano recikliranje PET je kot nalašč za izvedbo primerjave. Da bi dobili rabljeni PET (RPET) za izdelavo plastenk moramo skozi sledeče korake:
- plastenke PET je potrebno zbrati in mehansko ločiti od ostalih materialov in zamaškov;
- z vodo, paro in kemikalijami je potrebno odstraniti lepilo in etikete (po termični obdelavi se PVC materiali obarvajo rahlo rjavo, da jih je lažje ločiti);
- izvede se dodatno mehansko (infrardeča svetloba ali rentgen) in ročno ločevanje;
- mletje v kosmiče;
- pranje kosmičev, razvrščanje v toku in vodne kopeli kjer se dodatno loči tujke;
- splakovanje zaradi odstranjevanja preostanka kontaminantov in čistil, sušenje;
- filtriranje s talino lahko dodatno očisti material z odstranjevanjem kakršnih koli trdnih nečistoč, ki so morda preživele prejšnje korake;
- ekstruzija v pelete skozi vrsto filtrov, kjer se ločijo trdni delci.
Mimogrede, če bi bila predelana plastike cenejša od nove plastike, se svet danes ne bi dušil v odpadni embalaži. Reciklirani PET ne more znižati proizvodnih stroškov. Je to, kar nam hočejo podtakniti, tipičen primer zelenega zavajanja?
In nenazadnje, kakor pravi prof. Radonjič v omenjenem članku, poseben problem predstavlja obarvana plastika.
PET je pravzaprav do “recikliranja” še najbolj prijazna plastika. Uporaba RPET v prozorni plastični embalaži za prehrano je v vseh primerih zgolj produkt komuniciranja z javnostmi, v realnosti pa tega ni. Dvomimo tudi, da je v Sloveniji kdorkoli sposoben izpeljati gornjih 8 korakov za pridobivanje RPET. Morda pridemo nekje do koraka 4 in to v kakovosti, ki je primerna za druge, manj zahtevne produkte. Ne pa za predelavo v plastenke za pitno vodo!
Vodenje brez vizije
Problem je v tem, da se na podlagi takšnih zgodb, ki so všečne, piše strategije, sprejema zakone, dodeljuje finančna sredstva … Plastenka mineralne vode ni zelena, čeprav je zelene barve.
Spomnimo se, kako se pri nas zbira plastična embalaža. Uporabniki ločujejo odpadke in jih odlagajo v rumene zabojnike. Te odpadki nekako končajo na legalnih ali nelegalnih deponijah, nekaj časa bremenijo lokalno skupnost in potem, kot po naključju, zgorijo na deponiji. Nekaj odpadkov sicer izvozijo, pa tudi tam jih ne predelajo. Vržejo v reke ali morja. Zelo malo odpadkov pri nas termično obdelajo (sežgejo), reciklirajo jih pa ne. V Sloveniji ni obrata za recikliranje plastenk za mineralno vodo.
Kdo v Sloveniji sabotira evropski zeleni dogovor?
Če bi obstoječe tehnologije lahko rešile okoljske probleme, tedaj okoljskih problemov sploh ne bi bilo. Prof. dr. Peter Novak v svojem prispevku »Kdo v Sloveniji sabotira evropski zeleni dogovor« (SP, 23. 1. 2021) poziva Ministrstvo za okolje in prostor, naj se vendarle zgane in začne v resnici reševati probleme z odpadki, pri čemer je »izvoz« le teh etično najbolj sporna rešitev.
Imamo tehnologije za kemijsko razgradnjo plastike na osnovne gradnike in iz njih s sinteznimi postopki za izdelavo nove plastike. Imamo tudi denar. Vendar, iz neznanega razloga, denar ostaja neporabljen. Leta 2019 je ostalo 70 MIO € denarja v podnebnem skladu neporabljenih, Slovenija plačuje drag izvoz RDF v tujino, namesto da bi vložila v 10 MIO € v napravo za uplinjanje odpadkov in proizvodnjo sintetičnih goriv (metan, metanol…), pravi dr. Novak.
Embalaža za prehrano
Plastike za embaliranje hrane morajo biti 100 % čiste.
Večino organskih proizvodov je možno reciklirati v izdelke nižje kakovosti (downcycling), ki pa imajo prav tako omejeno življenjsko dobo in področje uporabe. Tako je iz PET plastenk možno narediti vlakna za oblačila ali spalne vreče, novih plastenk za prehrambeno industrijo pa verjetno ne tako enostavno.
Potrošniki odločamo
Potrošnik, ki mu grozijo s toplogrednimi plini, klimatskimi spremembami, taljenjem ledenikov in segrevanju planeta, ni nemočen. On je tisti, ki lahko to spiralo obremenjevanja okolja zasuče v drugo smer in obvaruje okolje. Vse, kar mora narediti je, ne kupi plastenke mineralne vode. Bomo zmogli obvarovati planet?
Okolje je vseh barv
Neobremenjeno okolje je vseh barv. Zavist je zelena. Kakšno pa je zeleno zavajanje?
