Stop 5G!
Peta generacija mobilnega omrežja 5G je pred vrati. Starejše brezžične tehnologije za digitalna omrežja (2G, 3G in 4G) so že uveljavljene, nova generacija 5G pa se je začela intenzivno uvajati leta 2019. Tako kot v prejšnjih so tudi v 5G področja razdeljena na regije, imenovane “celice”, ki jih servisirajo posamezne antene. Skoraj vsak večji ponudnik telekomunikacijskih storitev v razvitem svetu že namešča antene ali jih namerava kmalu namestiti. Do sedaj so 5G uvedli že v približno 20 državah po celem svetu. Ponekod pa so jo, skladno z načelom previdnosti, prepovedali. S testno postavitvijo anten za 5G so začeli tudi v Sloveniji.
Uvedba 5G v Sloveniji
“V Sloveniji smo se odločili, da še malo počakamo, ker nekatera vprašanja še niso odgovorjena in si jih še nismo zastavili,” je pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved na javnem posvetu in nadaljeval: “Včasih je bilo premalo informacij, zdaj jih je preveč in je težko izbrati prave strokovno podkovane, da bi iz njih izvlekli primerne odgovore“.
Ob uvajanju tehnologije 5G so v Sloveniji glavni pomisleki pri vplivu novih tehnologij na zdravje in okolje. Splošni toplotni učinki sevanja na organizme so sicer raziskani, s tega vidika je uvedba 5G varna. Niso pa raziskani biološki vplivi. Še več, nekatere raziskave kažejo, da bi nas moralo sevanje omrežja 5G skrbeti. Za njegovo delovanje bomo potrebovali še več (majhnih) anten in oddajnikov, ki bodo postavljeni še bliže našim domovom, šolam in drugim zgradbam, kjer se zadržujemo.
Ključna razlika med baznimi postajami 2G, 3G, 4G in zdaj 5G naj bi bila predvsem obliki snopa sevanja. Bazne postaje 5G uporabljajo aktivne antenske sisteme, ki vsakemu posameznemu uporabniku dinamično dodelijo ozek snop, starejše pa sevajo s širokimi snopi v fiksni smeri proti skupini naključnih uporabnikov. Vse pa delujejo stalno, 24/7.
Kaj je 5G?
Peta generacija je pravzaprav četrta po vrsti, če štejemo samo digitalno zgodovino mobilnih omrežij. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja smo dobili omrežja GSM, ki so jim v začetku tega stoletja sledila 3G oz. UMTS, čez nekaj let nadgrajena na vmesno stopnjo (HSPA) in nato v tem desetletju še 4G (LTE).
Že s HSPA oziroma 3G+ se je začel razmah mobilnega interneta, po zaslugi skoraj vseprisotnega LTE pa smo skoraj celotno dostopanje do spletnih vsebin in storitev preselili na “pametne” telefone.
S 5G se bo v omrežje povezala še množica tipal, infrastrukture, mestnih sistemov in nenazadnje avtomobilov, ki se bodo omogočali avtonomno vožnjo, brez voznikov. Naslednji korak bo morda svet brez ljudi, nekaj takega, kot nam kaže Terminator.
Ali vse to potrebujemo? Si predstavljate življenje v pametni hiši, povezani s 5G napravami? Osrednji računalnik vam bo določal način bivanja, temperaturo in svetlobo v prostorih, jedilnik, glasbo in reklame po televiziji. Raje grem na Robinzonov otok.
5G odpira Pandorino skrinjico
Upor zoper 5G ni tako nedolžen, kot se zdi. Če ga ne bomo uvedli in bomo zaradi tega tehnološko zaostali, bomo lažje ujeli naslednje generacije, 6G in 7G, se zdi. Pač, eno zlo bomo preskočili in nepripravljeni podlegli še hujšemu. Ne, izognili se bomo temu in drugim tveganjem.
Ni res, odpiranje Pandorine skrinjice, ki je metafora za navidez nepomembno ali nedolžno dejanje, ima hude negativne posledice. Upor proti 5G je pravzaprav upor proti vsem EM sevanjem, ki lahko kvarno vplivajo na zdravje ljudi.
Sedanja spoznanja opozarjajo, da tudi obstoječe mobilne tehnologije škodujejo zdravju. Kvarne vplive lahko zmanjšamo s pravilno uporabo. Zakaj nas o tem niso poučili, ko so nam prodali telefon?
Zakonodaja na področju sevanj je zastarela. Stare navedbe sicer zatrjujejo, da neionizirajoča sevanja (kamor se uvršča tudi 5G) za človekovo zdravje niso posebej nevarna. Ampak to so navedbe iz “kamene dobe”, ko nas sevanja še niso ujela na vsakem koraku.
Pred sto leti, ko pri nas še ni bilo avtomobilov, so se otroci varno igrali tudi sredi cest. Danes pa niti v svojih posteljah niso varni pred EM sevanjem.
Ali lahko tehnologijo 5G, ki je bila prvič prikazana leta 2017, ocenjujemo z zakonodajo iz leta 1996?
Poleg vprašanja o vplivu EMS na zdravje se pojavljajo še druga. Med njimi je Evropska komisija opozorila na nerešeno vprašanje kibernetske varnosti.
Hiti počasi
Pomisleki pred uvedbo 5G ne pomenijo oviranje napredka. Zahtevajo previdnost pred neznano nevarnostjo. Kot je človek obvladal ogenj, bo spoznal tudi nevarnosti sevanj in se jim izognil. Ampak to ne pomeni prenehanje rabe sodobnih tehnologij.
Prenos podatkov je hitrejši, boljši in zanesljivejši po optičnih kablih. Naj bo to prva izbira, doma, v šoli, na delovnem mestu … Brezžični pa le takrat, ko je res potrebno, na način, ki bo najmanj škodil zdravju.
Do takrat pa naj bo vsaka naprava, ki seva, opremljena z opozorilom o nevarnosti za zdravje. Če smo tako opremili tobačne proizvode in oglase za alkoholne pijače, lahko to zapišemo tudi na vse naprave, ki sevajo in s tem vplivajo na zdravje.
Izboljšanje kakovosti bivanja
Ne le sevanja, v stavbah je tudi ogromno drugih nevarnosti, ki se jih stanovalci sploh ne zavedajo, kakovost bivanja je slaba. Sodobne, tesne stavbe, so pogosto nezdrave. Ko to stanovalci spoznajo, je že prepozno. Slaba kakovost notranjega zraka je verjetno posledica večje tesnosti stavb, neprimernih energetskih prenov in neustrezne rabe stavb.
Vsa onesnažila notranjega zraka je treba odstraniti. Najenostavneje jih odstranimo z boljšim prezračevanjem tako, da se njihova koncentracija spusti pod dopustno mejo. Tipična onesnažila so ogljikov dioksid, radon, amoniak in amini, formaldehid, hlapne organske snovi, ogljikov monoksid, ozon in lebdeči trdni delci … Stopnja prezračevanja naj bo ustrezna, ne premalo, ne preveč, da ne bomo pretiravali v eno ali drugo smer.
