Jedrska energija

Jedrska cenzura

Ozadje

Zgodba je žalostna. Govori o nenačelnosti naših medijev. O servilnosti. O cenzuri. O kreiranju javnega mnenja v interesu kapitala. Jedrskega kapitala, ki ima nezakonito ozadje, kot ugotavlja računovodsko sodišče. Torej o kapitalu jedrske mafije. Ta cenzura mora biti prepoznana in imenovana: jedrska cenzura.

Dopisovanje

Na članek v Delu, o potresni varnosti največjih elektrarn, je bilo nekaj pripomb. Dogovorili smo se, da te pripombe oblikujem in pošljem v Pisma bralcev. Pismo sem, kot član ZEG, poslal konec januarja, približno dva tedna po objavi članka, ravno pravi čas, ne prezgodaj in ne prepozno.

Prejel sem obvestilo, da je pismo predolgo in da ga bodo objavili, če ga skrajšam. Zraven še navodilo, koliko vrstic in znakov sme imeti.

Skrajšaj sem pismo in ga poslal v objavo. Prejel sem odgovor, da je sprejeto in navedbo, kdaj bo objavljeno.

Ni bilo objavljeno, ne tisti dan, ne dan kasneje, ne teden kasneje … Vprašal sem urednico, kaj se dogaja in mi je odgovorila z enim kratkim stavkom. Ni objavljeno. Brez pojasnila.

Vprašal sem novinarja, avtorja članka. Njegov molk je bil zgovoren. Jedrska cenzura.

Pismo sem postavil na spletno stran Dela, pod komentirani članek. Dodatno sem ga moral skrajšati, saj elektronski obrazec sprejme le 5.000 znakov. Uspel sem, pismo je bilo objavljeno. A le do naslednjega jutra, ko je čudežno izginilo. Jedrska cenzura.

Na jedrsko cenzuro je opozarjal že dr. Leo Šešerko, saj mu Delo ni objavil njegovega odgovora na članek “Nuklearka bi preživela tudi potres osme stopnje”. Pismo naj bi bilo, po mnenju urednice Katarine Fidermuc, žaljivo: objavili pa ga ne bomo zaradi v uvodu žaljivega tona do dr. Cizlja in društva jedrskih strokovnjakov. Presodite sami, dr. Leon Cizelj je namreč vrhunski jedrski strokovnjak, ki išče medijsko pozornost tudi kot virolog.

Sedaj imam dve pripombi: prva se nanaša na zavajanje o potresni varnosti jedrske elektrarne NEK, druga pa na jedrsko cenzuro. Jedrska cenzura me precej bolj skrbi kot zavajanje o potresni varnosti, saj kaže na sistemsko korupcijo.

Pismo bralcev z dne 31. 1. 2021

Delo, Pisma bralcev, borut.tavcar@delo.sipisma@delo.si

Največji elektrarni sta potresno varni

Delo, 15. 1. 2021, str. 5

Z veseljem sem prebral članek »Največji elektrarni sta potresno varni«, ki opisuje potresno varnost obeh elektrarn. Tak optimistični članek je dobrodošel v času, ko nam grozi virus, ovirajo nas ukrepi za omejitev širjenja okužb, negotova je aktualna politika, grozijo nam klimatske spremembe, hkrati pa nas obkrožajo teorije zarot. Vendar članek ni mišljen kot pravljica, saj je objavljen na strani »aktualno«, v glasilu z geslom: »vedeti več pomeni imeti moč«.

O potresni varnosti Termoelektrarne Šoštanj ne bi izgubljal besed. Prej, ko se bo TEŠ ustavila, prej si bo okolje oddahnilo, okoliški prebivalci tudi.

Nuklearna elektrarna Krško NEK je izpostavljena potresom, najbolj od vseh v Evropi. Izbira lokacije v Sloveniji je bila politična in ni upoštevala potresne varnosti. Zato je omenjanje potresnih študij med leti 1964 in 1968 ter med leti 1971 in 1975 zgolj nepotrebno prikrivanje nestrokovne, politične odločitve. Focus www.focus.si je objavil pogovor z avstrijskim znanstvenikom s področja jedrske varnosti in potresov dr. Romanom Lahodynskym, ki se ne strinja, da je lokacija Krško primerna za jedrske dejavnosti. Nasprotno, trdi, da nikakor ne bi bilo odgovorno na tej lokaciji podaljšati življenjske dobe starajoči se elektrarni, pri kateri je povečano tveganje tudi zaradi povečane dovzetnosti za okvare in zlome. Torej je proti podaljšanju obratovanja obstoječe elektrarne.

NEK se zaveda potresne ogroženosti in naroča študije, ki bi prikrile neprimerno lokacijo. Po jedrski katastrofi v Fukušimi, ki je posledica prikrivanja okoljske nevarnosti, so v Gen energija pospešeno pridobivali nove študije, s katerimi bi dokazovali primernost lokacije Krško za več jedrskih naložb: podaljšanje obratovanja obstoječe jedrske elektrarne, skladišče NSRAO, suho skladišče IJG z VRAO in novo JEK 2. Vendar izsledki ene študije niso bili po volji naročnika. Francoski inštitut za radiozaščito in jedrsko varnost www.irsn.fr (IRSN) je v svoji študiji po pogodbi »GG&S NPP KRŠKO 2«, v konzorciju z BRGM iz Francije ter GeoZS in ZAG iz Slovenije, skupaj z desetimi podizvajalci, ocenil, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo drugega bloka elektrarne, ker je treba eno od tektonskih prelomnic na tem območju šteti za aktivno. To študijo je IRSN poslal direktorju GEN energija Martinu Novšaku dne 9.1.2013 s prošnjo, da bi s pismom seznanil tudi upravo za jedrsko varnost URSJV in upravo NEK.

Sedaj pa se začne vsa zgodba zapletati. Položaj direktorja Gen energija Martina Novšaka, ki je nezakonito naročal študije v vrednosti več milijonov evrov, čeprav je bil projekt gradnje JEK 2 ustavljen, je bil ogrožen. Videti je, da je Novšak prišel v težave, ker je kljub neupravičenim stroškom dobil negativno mnenje IRSN. Revija Stik navaja, da je direktor URSJV za to mnenje izvedel šele po dveh tednih. Zaradi domnevnega prikrivanja pred agencijo za jedrsko varnost je tedanji nadzorni svet Novšaka spomladi 2013 že odstavil, a ga je na položaj vrnilo sodišče v Krškem.

Je lokacija v Krškem res neprimerna za gradnjo JEK 2 zaradi potresnega tveganja? Uprava RSJV je opozorilo IRSN leta 2013 obravnavala. Potresno varnost je med tem Gen energija uredila na najpreprostejši način: prekinili so sodelovanje z IRSN. Opozoril o potencialni potresni nevarnosti in o možnosti premika tal na lokaciji NEK ni več. Gen energija d. o. o., solastnik NEK, naročnik in plačnik, je tako izvajalce opozoril, kaj morajo študije izkazovati. Od takrat naprej so poročila naročniku všečna. Kasnejše raziskave, ki jih je financirala Gen energija, ugotavljajo, da so varnostna tveganja, povezana s prelomom Libna, inženirsko nepomembna in znotraj upravnih omejitev. So pravilna samo zato, ker je to ugodno naročniku?

Dejstvo je, da bi morali takoj zapreti obstoječo nuklearko, če lokacija niti za novejšo, varnejšo nuklearko ne bi bila primerna.

V te luči je načrtovanje gradnje JEK 2 in vseh jedrskih dejavnosti v Krškem videti drugače. To je borba za stolček, za položaj, za privilegije. Dokazovanje moči. Nezakonito trošenje državnega denarja. Ne glede na ogroženost okolja.

Privilegirani investitorji v Sloveniji pogosto prikrojijo dejstva svojim željam. Na področju jedrske energije je to še posebej nevarno, saj so jedrski odpadki trajni. Izjava direktorja Novšaka, da sčasoma razpadejo v stabilne, neaktivne materiale, je zelo zavajajoča, saj razpadejo v izredno dolgem času, kakih 100.000 let. Zaradi izjav in ravnanja, kot ga vidimo pri direktorju Novšaku, moramo biti še posebej previdni, ko govorimo o jedrski energiji.

Neodgovorno je podaljšanje življenjske dobe starajoči se elektrarni ter načrtovanje in gradnja drugih jedrskih objektov na tej lokaciji. Še bolj neodgovorno je zavajanje javnosti, da sporni jedrski objekti ne predstavljajo tveganja. Upoštevati je treba »načelo previdnosti«, zapisano v »Zakonu o varstvu okolja« in predpostaviti, da vsi jedrski objekti na sporni lokaciji predstavljajo nepredvidljive škodljive učinke na okolje ali zdravje ljudi.

Matjaž Valenčič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije- ZEG

Jedrska cenzura

Kdo ali kaj je kozel?
En kozel, nova enota jedrskih odpadkov.

Pozivam, postanite pozorni na objave o jedrski energiji. Jedrska cenzura ne pomeni zgolj uradno pregledovanje javnosti namenjenih del in (no)odobritev. Preventivna cenzura časopisov pomeni tudi selekcijo člankov, objavljanje všečnih in skrivanje kritičnih. Kolikšen delež člankov o jedrski energiji je naklonjenih jedrski energiji? Tudi v nevtralnih člankih je jedrska energija prikrito promovirana. Recimo, banana je bolj radioaktivna kot jedrska elektrarna. Ali pa, zaradi mraza v Teksasu so se ustavile vetrne elektrarne. Ali pa lahkotne trditve, da bi NEK preživela tudi potres osme stopnje. Vse to je prikrita promocija jedrske energije, plačana skozi denar, ki ga je jedrski lobi nezakonito porabil. Je jedrska cenzura osnovni pogoj ali posledica delovanja jedrske mafije? Koliko je verjeti jedrcem, ki tolažijo, da jedrski odpadki sčasoma razpadejo ali jedrske odpadke primerjajo s kozlom?

Sorodni članki

Ogljični odtis jedrske energije

Matjaž Valenčič

Lahko Slovenija čez tri leta ostane brez nuklearke?

Matjaž Valenčič

Pot do trajnostne prihodnosti

Matjaž Valenčič

Komentiraj