Urbane legende pravijo, da za nova okna zadošča “klasična montaža oken”, karkoli je že to.

Kje začeti?

Začne se pri načrtovanju, izbiri oken in izbiri izvajalca, s podrobnim pisnim dogovorom o delu, izvajalski pogodbi. Sledi nabava in vgradnja, s pomočjo strokovnega nadzora. Zaključi se s prevzemom opravljenega dela in plačilom. Le z upoštevanjem vsega naštetega je vgradnja kakovostna, reklamacij ni.

Se pa vedno najde kakšen porednež, ki vam zagotavlja, da lahko to stori bolje. Preden mu nasedete, se vprašajte: “Bolje za mene ali zanj?”

Kaj je “klasična montaža”?

Najbolj mi je všeč definicija: “Klasična montaža je najenostavnejši in hkrati najugodnejši sistem vgradnje oken”. Ob besedici “najugodnejši” si predstavljam nerodnega monterja, ki ni vešč zahtevnejših opravil in opravlja le “najenostavnejša” dela, kar je zanj najugodnejše. Brez muje. Pa pobrskam v SSKJ: “brez muje se še čevelj ne obuje,  brez truda in prizadevanja ni pričakovati uspeha”. Torej, klasična montaža je že po definiciji obsojena na neuspeh!

Popularnost “klasične montaže”

Monterji opisujejo klasično montažo oken kot najpogostejši način vgradnje.  Okenski okvir (kakorkoli) pritrdijo v zid, spoj med okvirjem in zidom zapolnijo s (katerokoli) maso, z zunanje in notranje strani pa lahko režo (poljubno) dodatno zatesnijo s tesnilno maso (najcenejši silikon) in zakrijejo z letvami. Le zakaj je ta napačni način montaže priljubljen? Med monterji zato, ker je enostaven, med kupci pa zato, ker je poceni.

Je “klasična montaža” sploh primerna?

Klasična montaža je bila primerna za klasična okna, kakršna so izdelovali pred mnogo desetletji. Takratna okna so bila enostaven proizvodi, ki jih je znal izdelati vsak. Sprva so imela enojno zasteklitev, nato dvojno (škatlasta okna), nekaj časa so bila moderna vezana okna (združeni dve enojni okni), kasneje pa so primat prevzela enojna okna z dvojno, lepljeno šipo, ljubkovalno imenovana termopan. Tedanja okna niso bila tesna. Netesnost so opisovali kot odliko, stanovanja so bila prezračena tudi ob zaprtih oknih, temu so rekli “naravno prezračevanje”. Skozi zaprta okna sta vstopala zrak in hrup, uhajala pa je toplota.

Na kratko, klasična montaža za klasična okna v klasičnih hišah. Današnji stanovalci pa želijo boljše bivalne pogoje, ogrevano, klimatizirano …

Današnja energijsko učinkovita okna zelo dobro tesnijo. Od starih oken se razlikujejo kot sodoben avto od zapravljivčka. Vendar pridejo prednosti sodobnih oken do izraza samo, če so pravilno vgrajena. S “klasično vgradnjo” bi bila sodobna okna kot F1 na lesenih kolesih.

Načini montaže oken

Poznamo več načinov montaže. Veliko napačnih in enega pravilnega.

Najpogosteje slišimo o navadni vgradnji, pa klasični vgradnji, eko vgradnji, super vgradnji, flex vgradnji, RAL vgradnji… Kaj pa določa zakonodaja? Obvezna je vgradnja, ki je skladna z zadnjim stanjem tehnike.

Zadnje stanje gradbene tehnike

je po Gradbenem zakonu stanje, ki v trenutku, ko se projektira ali gradi, pomeni doseženo stopnjo razvoja tehničnih zmogljivosti gradbenih proizvodov, procesov in storitev, ki temeljijo na priznanih izsledkih znanosti, tehnike in izkušenj s področja graditve objektov, ob hkratnem upoštevanju razumnih stroškov. Pri vgradnji oken je to skladno s smernicami RAL.

RAL vgradnja

Okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve morajo biti vgrajene po načelu tesnjenja v treh ravninah, kakor opredeljuje RAL smernica za načrtovanje in izvedbo montaže zunanjega stavbnega pohištva.

Montirano okno je največ tako dobro, kot je dobra vgradnja. Zato vsaj toliko pozornosti kot izbiri oken naklonite tudi montaži oken.

Pravilna vgradnja oken, npr. po principu smernic RAL, upošteva:

1. primerna velikost odprtine – rega odvisna od velikosti elementa,
2. difuzijska zapornost izolacije rege oken z notranje strani,
3. toplotno in zvočno izoliran obod rege okoli okna,
4. vodotesnost vgradnje okna – difuzijsko odprto izolacije rege oken z zunanje strani,
5. zadostno sidranje oz. primerna razdalja in razporeditev ter globina sider.

Okno mora biti vgrajeno zrakotesno. Tega ni treba posebej poudarjati, je predpisano. Tudi če tega ne naročite posebej, mora izvajalec to narediti in dokazati. Zrakotesnosti pri novih stavbah ne sme presegati 2 izmenjavi na uro pri tlačni razliki 50 Pa, pri nizkoenergijskih stavbah pa največ 0,6 izmenjav na uro.

Zapomnite si: če naročite in plačate RAL vgradnjo, ni nujno, da RAL vgradnjo tudi dobite. Niti, če monter dokazuje z uporabljenimi materiali. Vsako fazo gradnje mora narediti pravilno, po vgradnji pa dokazati ustreznost. Zrakotesnost mora izvajalec dokazati s testom zrakotesnosti, toplotno izolativnost rege pa potrditi s termografskimi posnetki. Popravila so zamudna, neprijetna in draga.

Jasno in glasno

Zadnje stanje gradbene tehnike za vgradnjo sodobnih oken je: sodobna okna morajo biti vgrajena v ustrezno pripravljene okenske odprtine, ustrezno mehansko pritrjena, tesnjenje okenskih reg mora biti izvedeno v treh ravneh, ustrezno morajo biti vgrajene zunanje in notranje okenske police in senčila ter ustrezno zaključena obdelava špalet, skladno z zadnjim stanjem gradbene tehnike. Podrobnosti pa so določene v načelih RAL, standardu DIN 4108-7 ali standardu ÖNORM B 5320.

Enostavna okna, namenjena za kleti, delavnice, lope, hleve in gospodarska poslopja, pa naj bodo vgrajena navadno. Tudi strešne line za dostop na streho.